Slovenija je lep, majhen košček sveta in mnogi si domišljamo, da jo poznamo do zadnje vasice. Pa ste že slišali za dolino Kočanija? Ta leži pod Kozlekom – vzpetino, visoko tri metre manj kot tisoč – nad dolino Velike vode.Domačini tako imenujejo reko Reko. največjo in najdaljšo ponikalnico v Sloveniji. Izvira kot Vela voda v gozdnatem hribovju severno od vasi Klana na Hrvaškem in teče po ozki, gozdnati grapi proti severozahodu. Južno od Zabič se njena dolina razširi in teče mimo Ilirske Bistrice proti severozahodu.
Velika voda (reka Reka)
Učitelj
Izvor imena doline Kočanija, tradicijo, njihove običaje in povezanost z naravo ter še vrsto drugih zanimivosti nam je na hudomušen način predstavil domačin Vinko Štefančič, upokojenec MORS, član sekcije DUMO . S ponosom je omenil, da je bil v sedemdesetih letih učitelj na tamkajšnji osnovni šoli, ko je čas tekel drugače, ko so skupaj z učenci sadili borovce okoli šole, da bi območje zavarovali pred sunki burje.
Nekaj več kot šest tisoč prehojenih korakov težko imenujemo naporen pohod; predsednik sekcije Ivan Iskra ga je v svojem pozdravnem nagovoru imenoval kar sprehod. A najbolj zagnani člani so temu odločno nasprotovali: »Po statistiki naša generacija dnevno prehodi 5.450 korakov. Če jih že dopoldne, na majski dan – čeprav z nekaj grozečimi oblaki – prehodiš več kot šest tisoč, to vsekakor ni sprehod, temveč pravi pohod!«
Podmladek DU MO
Kakorkoli že – vreme nam je bilo naklonjeno, domačini in člani sekcije MORS pa so pohod odlično organizirali. Spoznali smo nekaj zgodovine in naravnih lepot območja. Sredi ničesar smo naleteli na »naključno postojanko« z okrepčili in se nato vrnili na izhodišče – gostilno Kočanija. Tam smo ob slastnem kosilu znova občutili, kako lepo se je srečati s starimi znanci.
Ob slovesu je bilo slišati : »Vidimo se junija na vseslovenskem srečanju upokojencev MORS na Ptuju!«
Cveto Kravanja
