20. april 2023: Gornja Radgona – »mesto sejmov in penine«

Članice in člani ljubljanske sekcije DU MO smo se v četrtek, 20. 4. 2023 odpravili v Gornjo Radgono, v »mesto sejmov in penine«. Ogledali smo si muzej Špital in nekaj radgonskih znamenitosti (Aleja velikih, Spominski park Nikoli več, stari del mesta, pri kipu zeliščarke Apolonije pa smo spoznali njeno zgodbo in se sprehodili do Mostu prijateljstva, ki povezuje obe Radgoni). Seznanili smo se z zgodovino Gornje Radgone. Nato smo obiskali klet Radgonskih goric, RG Dom penine (Pod skalo, Pod rimskim kolesom in Pod slapom). Na kosilo smo se odpravili v neposredno bližino Gornje Radgone, v Pivovarno Kostanj. Po odličnem kosilu in druženju smo se odpravili nazaj proti domu.

Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča, 265 m. Od tod tudi ime »Gornja«. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z danes avstrijsko Radgono, Bad Radkersburg. Leta 1907 je postala trg, po letu 1945 pa mesto. Slovenijo in Avstrijo povezuje čez Muro »most prijateljstva« iz leta 1969, ki je bil do uveljavitve Schengenskega sporazuma in vstopa Slovenije v Schengensko območje mejni prehod za mednarodni promet. Po schengenskem odprtju meja je mesto ponovno neposredno povezano z avstrijskim Bad Radkersbuom na drugi strani reke. Gornja Radgona ima pretežno kmetijsko zaledje z razvitim vinogradništvom. Prepoznavna je tudi kot sejemsko mesto. V mestu vsako leto Pomurski sejem d. d. organizira med drugim tudi mednarodni kmetijsko-živilski sejem, največjo tovrstno prireditev v Sloveniji.

Z vodnico Katjo Bajec smo se po dogovoru srečali pri muzeju Špital. Muzej Špital: Na polotoku v objemu Mure, v centru Gornje Radgone stoji zgradba bivše bolnišnice. Na podlagi listinskih dokazov so jo zgradili leta 1363. V njej so skozi stoletja zdravili bolnike. Prvi projekt celovite prenove stavbe starega špitala v Gornji Radgoni in njegove okolice se je začel leta 2003 in je bil delno končan leta 2006. Zahtevnost statične prenove in premalo sredstev sta bila vzrok, da dela tedaj niso bila zaključena v celoti in stavba ni mogla zaživeti skupaj s svojo vsebino. Novi projekt, ki je obsegal dokončanje prenove in postavitev stalne muzejske razstave s programom za javnost, je stekel leta 2011 in bil zaključen leta 2013. Po celoviti rekonstrukciji, restavrirali so renesančne in baročne dele zgradbe, so v zgradbi odprli muzej. V njem smo se seznanili z zgodovino bolnišnice in mesta, tudi s pomočjo razstave Zgodovina mostov. V nekdanjem zatočišču, namenjenem invalidom, ostarelim, sirotam in revežem, tako imenovanem »špitalu«, smo si ogledali muzejsko razstavo, ki nas popelje na izlet skozi etnološko in umetniško dediščino mesta ob Muri. Obiskovalce ob razstavi z zgodovinsko tematiko v osrčju obmejnega mesta z burno zgodovino pričaka tudi stalna umetniška razstava.

Po ogledu muzeja Špital, nam je prijazna vodnica Katja Bajec predstavila pomembne ustvarjalce, učenjake, umetnike, med katerimi je tudi enajst “prebivalcev” Aleje velikih, ki so s svojim ustvarjanjem ljudem v bližnji in daljni okolici vlivali upanje ter v ljudeh prebujali narodni in človeški ponos. Eni so zaznamovali predvsem regionalno družbeno in kulturno dogajanje, drugi so pustili pečat v nacionalni znanosti in kulturi, oboji pa še danes navdihujejo in so neizbrisljiv del duhovne podobe mesta. Tako so v »aleji« dobili svoje častno mesto: Ivan Kramberger, dobrotnik, inovator in politik; general Rudolf Maister; Dr. Anton Trstenjak, akademik, psiholog, teolog; Peter Dajnko, jezikoslovec, čebelar, pisec; Anton Krempl, narodni buditelj, zgodovinar, pisec; Jože Veršič, izdelovalec ročnih in nožnih protez; Manko Golar, pesnik, ravnatelj, zborovodja; Dr. Franc Simonič, bibliograf, bibliotekar; Dr. Janko Šlebinger, bibliograf, literarni zgodovinar; France Veber, filozof in Janez Akvila, slikar.

Nekaj korakov stran od Aleje velikih se nahaja spominski park NIKOLI VEČ. 3. 6. 2001 so pod hribom cerkve Sv. Petra na majhnem trgu postavili obeležje v spomin 10. obletnice vojne za samostojno Slovenijo. Na podstavku stoji plošča z napisom “Nikoli več” v treh jezikih, devet kromiranih pokončnih cevi s kapiteli predstavljajo devet slovenskih dreves, vsako pokrivalo ima svojo obliko, kar si je zamislil umetnik Bratuša, topovske cevi pa so bile zasežene jugoslovanski vojski in so prepuščene času, ki jih bo uničil in kakor bodo izginile cevi, naj bi izginila vojna in vojskovanje. Zelo očitno in žalostno pa je dejstvo, da žal vojne nikoli ne bodo izginile z zemeljskega obličja.  

Ob cerkvi Sv. Petra v Gornji Radgoni stoji spomenik – svetilnik v spomin padlim žrtvam in Maistrovim borcem iz I. svetovne vojne. Načrt zanj je izdelala skupina arhitektov iz šole Jožeta Plečnika po osnutku Simona Kregarja iz Ljubljane. Umetniško delo je bilo iz brušenega pohorskega granita, visoko 6,5 m. V sredini spomenika se je dvigal 4 m visok steber z bogatim kapitelom iz belega dalmatinskega marmorja. Simbolična zamisel spomenika je bila “Svetilnik miru”, ki so ga odkrili 2. 6. 1940 leta in je nosil napis “Svetilnik – spomenik padlim žrtvam in Maistrovim borcem v Gornji Radgoni”. V betonski podstavek spomenika je bila vzidana listina, ki jo je spisal Korl Mavrič, upokojeni šolski upravitelj in najstarejši član posebnega odbora za postavitev spomenika. Listina je vsebovala zapise dogodkov ustreljenih upornih vojakov leta 1918 v gornjeradgonski vojašnici in delovanje Maistrovih borcev v Gornji Radgoni. Žal so ga že v aprilu leta 1941 razstrelili nemški zavojevalci, ki so prodirali v Jugoslavijo in zasedali naše ozemlje. Domačini so po letu 1945 sestavili ostanke, leta 2004 pa je bil obnovljen.

Na ogledu starega dela Gornje Radgone smo nekoliko postali pred kipom Apolonije in se seznanili z njeno zgodbo. Apolonija je v Gornji Radgoni dobro znana, saj se o njej govori že stoletja. Nekoč so ljudje mislili, da je čarovnica, ker je lahko ljudi in živali pozdravila s posebnimi zeliščnimi mešanicami in napoji, ki jih je naredila. Čeprav to ni bilo nikoli dokazano, je živela zelo dolgo, zato je morda na njej vendarle nekaj čarobnega.

Po ogledu mestnega jedra nas je pot vodila do RG Doma penine (RG – radgonske gorice) na Jurkovičevi ulici, ki skoraj v celoti pripada RG Domu penine. Prijazna vodnica iz RG Doma penine nas je popeljala na ogled kleti Pod skalo, Pod rimskim kolesom in Pod slapom. Zelo lepo, strokovno, z veliko podrobnostmi in navdušenjem nam je razložila, kako v kleteh nastaja vino in penine. Seveda smo v kleti Pod Slapom preizkusili kozarec mirnega vina, Radgonske ranine ter kozarec Zlate radgonske penine. Steklenice Zlate radgonske penine zorijo na posebnih stojalih v edinstveni Kleti pod skalo, ki je vsekakor vredno obiska. V Kleti pod rimskim kolesom, kjer vgrajeno posebno rimsko kolo skupaj s sončno svetlobo, ki pronica skozenj, simbolizira razvoj vinarstva in peničarstva v Radgonskih goricah, hranijo nekatere posebej dragocene letnike arhivskih penin. Vsakega obiskovalca bo nedvomno očarala tudi Klet pod slapom, kjer slap nežno polzi iz skale grajskega hriba in ustvarja čarobno vzdušje, s čimer postane pokušnja vin in penin posebno doživetje.

V svoji vinski kleti RG Dom penine polni Zlato radgonsko penino po klasični ali šampanjski metodi že od leta 1852. Pridelujejo še Srebrno radgonsko penino po tankovski ali charmat metodi, Traminec »s črno etiketo«, priljubljeni in poznani Janževec, avtohtono sorto Radgonska ranina, pa tudi druga buteljčna vina. Vsi produkti so več kot odlični.

Navdušeni nad predstavitvijo Doma penine smo se po ogledu odpravili na kosilo. Odlično kosilo so nam pripravili in postregli v Gostilni, piceriji in pivovarni Kostanj na Ptujski Cesti 45,  ki jo vešče vodi mladi Matej Žnuderl z mladimi in profesionalnimi sodelavci. Osvežili smo se z odličnim pivom Kostanj, ki smo ga nekateri kupili tudi za domov. Preživeli smo še en lep spomladanski dan, ter se po prijetnem druženju zadovoljni vrnili domov. Aktivnost je bila izvedena v sodelovanju s SV in Letnim načrtom CVS, za kar se lepo zahvaljujemo SV.  Posebna zahvala za izvedbo aktivnosti pa gre tudi skrbnemu vozniku avtobusa Alojzu Ribiču.
Viri:
Špital Gornja Radgona;
Znamenitosti Gornje Radgone;
Radgonske gorice;
Dobrodošli v Kostanju;

Slike: g. Jožef Poje, Janez Gomzi, osebni arhiv in svetovni splet;
Foto album: g. Jožef Poje; Gornja Radgona, 20. 4. 2023;
Pripravil: Janez Gomzi
Ljubljana, 22. 4. 2023