19. november 2026: EKSKURZIJA: MARIBOR – KADETNICA; JARENINA – MUZEJ ALFI NIPIČ

Ljubljanska sekcija DU MO je v počastitev  35. obletnice samostojne Slovenije v četrtek, 19. 11. 2026 izvedla obisk Štajerske. Ogledali smo si Vojaški muzej v Kadetnici v Mariboru, Muzej Alfija Nipiča v Jarenini in se seznanili z  dogodki in z boji za mejni prehod Šentilj leta 1991.

Po prihodu v vojašnico Generala Maistra v Mariboru, kjer domuje več enot SV: 72. brigada SV, PDRIU in Kadetnica sta nas je prijazno sprejela kustosa Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Prvi del skupine si je pod vodstvom g. Mladena Horvata ogledal razstavo »Sanje so postale domovina – 35 let samostojne Slovenije«.

Drugi del skupine pa si je ogledal nekaj razstavnih primerkov oborožitve na zunanjem depoju: gorski top M-48 B-1, srednji tank M4A3 SHERMAN, oklepni transporter KD-1V15, samovozni protiletalski top ZSU-57/2, protiletalski avtomatski top BOFORS 40 mm, srednji bojni tank M-55 in M-55S, …

O muzeju:

Vojaški muzej Slovenske vojske je osrednji vojaški muzej, ki s svojimi zbirkami skrbi za področje vojaške in vojne zgodovine. Vojaški muzej Slovenske vojske deluje v zgodovinskem kompleksu Kadetnica v Mariboru. Kadetnica je bila zgrajena med letoma 1850 in 1852. Muzej obiskovalcem ponuja stalni razstavi »Dosanjane sanje – pot do slovenske države« in njene vojske ter »Strelno orožje skozi čas«, pa tudi zunanji ogledni depo z artilerijskim orožjem in oklepnimi vozili. Vojaški muzej Slovenske vojske je bil ustanovljen 1. julija 2004 in svojo dejavnost opravlja v matični enoti v Mariboru. Muzej opravlja častno nalogo: varovanje in predstavljanje bogate vojaške zgodovine Slovencev. Muzej ni le skladišče eksponatov, temveč tempelj spomina, posvečen ohranjanju nacionalne identitete in domoljubja. Njegove bogate zbirke, ki obsegajo vse od orožja in uniform do dokumentov in fotografij, pričajo o hrabrosti, žrtvah in zmagoslavju slovenskih vojakov skozi stoletja. Muzej skrbno zbira, hrani, varuje, proučuje in predstavlja predmete kulturne dediščine, ki osvetljujejo vojaško in vojno zgodovino slovenskega etničnega prostora skozi čas. V širšem slovenskem prostoru je muzej prepoznaven po svoji skrbi za vojaško tehniško dediščino od 18. stoletja naprej, ki si jo obiskovalci lahko ogledajo na več lokacijah po Sloveniji. Poleg tega muzej ponuja obiskovalcem še oglede drugih stalnih kot tudi občasnih razstav, ki se tematsko navezujejo na slovensko vojaško zgodovino 20. stoletja, s poudarkom na obdobju slovenskega osamosvajanja v letu 1991.

1991. Mladen Horvat nas je vešče popeljal skozi zgodovino in prestavil ključne mejnike slovenske vojaške zgodovine s poudarkom na vojni za Slovenijo 1991.

V nadaljevanju naše ekskurzije smo se zapeljali v Jarenino, v Jareninski dol. Pred Muzejem Alfi Nipič so nas pričakali g. Srečko Cehnar, Predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo občin Kungota, Pesnica in Šentilj (OZVVS KPŠ), g. Andrej Klinc, predsednik Turističnega društva in g. Saša, kustos iz Muzeja Alfi Nipič.

Takoj smo se napotili v župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču naselja Jareninski Dol. Tam nam je g. Andrej Klinc predstavil Jarenino, g. Saša pa je povedal nekaj besed o prelepi cerkvi. O Jarenini. V splošni rabi je ime Jarenina, kot je bilo uradno ime pred zadnjo svetovno vojno 1941. V starejši leksikografski in drugi literaturi je kraj imenovan kot Jareninski Dol. Jarenina leži na okoli 270 do 365 metrih nad morjem. Je razpršeno, okoli 3,5 km dolgo naselje, ki se razteza v smeri jug-sever, od Voska do Vajgna. Na zahodu meji na Gačnik, na vzhodu pa na Jareninski Vrh. Strnjeno jedro središča KS je okoli šole in cerkve. Starejše hiše so večinoma obnovljene, jedro naselja pa je ohranilo značilni videz. Začetki Jarenine segajo v zgodnji srednji vek. Njeni prvi znani lastniki so bili ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja grofje Breže-Seliški. V drugi polovici 11. stoletja so prišla njihova posestva v last admontskega samostana, ki si je že leta 1074 pridobil prve vinograde v okolici. Prvi zapis o kraju in cerkvi je iz leta 1139, kar pomeni, da je Jarenina letos praznovala 887 letnico prve omembe. Ime izhaja iz besede “jarkovina” – nemško “Jaring” in pomeni krčevino, torej rigolano površino. Admontski samostan je po letu 1074 svoje posesti razširil in jih obdržal vse do konca leta 1945. Upravljal jih je iz svoje graščine, Jareninskega dvora na Poličkem Vrhu.

Cerkev Marijinega vnebovzetja je župnijska cerkev Župnije Jarenina in stoji v središču naselja Jareninski Dol v Občini Pesnica. Prvotna romanska cerkev je bila sezidana pred letom 1135 in prvič uradno omenjena v listini iz leta 1139, ko je nadškof Konrad I. podaril velik del posesti Admondskemu samostanu, ki jih je plemič Rudolf Wittenszwald predhodno podaril Solnograški nadškofiji. To je tudi zapisano v listini, kjer so opisana tudi zemljišča na področju Jarenine od izvira Jareninskega potoka do izlitja potoka v reko Pesnico, vključno s tedanjo farno cerkvijo. Cerkev se uvršča med umetnostne spomenike slovenskogoriškega prostora, kajti v njej so povezali dosežki gotike, baroka in tudi renesanse. Prvotna cerkev je bila leta 1532 požgana s strani Turkov. Cerkvena ladja je bila zgrajena v sredini 16.stoletja. Na zahodnem delu je edinstven poznogotski zvonik s stožčasto streho prekrito z orginalno kamnito kritino in štirimi stebrički na vogalih zvonika. Blaževa kapela je bila prizidana konec 17. stoletja, Križeva kapela pa v začetku 18. stoletja. Slog križnega oltarja nas spominja na delo kiparja Filipa Jakoba Strauba. Prižnica je iz leta 1768 in je izdelek mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. Pred prvo svetovno vojno je imel zvonik šest zvonov, ki pa so bili v času obeh svetovnih vojn ukradeni. Ostal je samo eden železni iz turških časov, ki pa je počen. Leta 1970 sta bila nabavljena dva nova zvonova. Orgle z 10 registri so iz leta 1899 in so delo mariborskega mojstra Josipa Brandla. Zraven cerkve stoji kapela svetega Mihaela iz 12. stoletja. Zgornji del je služil kot kapela spodnji pa kot kostnica. Na prostoru pod kapelo je bilo včasih pokopališče.

V Jarenini in okolici je bil leta 1988 posnet znamenit slovenski celovečerni film »Moj ata, socialistični kulak«. Režija je bila delo Matjaža Klopčiča, scenarij pa je napisal Tone Partljič po svoji istoimenski komediji. Le kdo se ne spomni filmskih likov: Jože Malek, Mimika Malek, Olga Malek, Tinček Malek, aktivist Vanč Jarc, župnik,  miličnik Edo, Lešnik, učiteljica, tovariš miličnik, …

Po kratki seznanitvi z Jarenino in po ogledu cerkvice smo se napotili v večnamensko dvorano v mansadri obnovljene šole in poslušali predavanje »Dogodki Šentilj 1991«. Izjemno korektno, navdušeno, predano in srčno nam je »Dogodke Šentilj 1991« predstavil g. Srečko Cehnar iz Jarenine. Srečko Cehnar je upokojeni podpolkovnik SV, v TO RS je od leta 1981 in je opravljal različne dolžnosti od poveljnika voda, čete in bataljona, od 1988 je bil operativni častnik v Območnem štabu TO Pesnica, leta 1991 pa je bil poveljnik enot TO na območju takratne občine Pesnica (Zgornja Kungota, Jurij in Šentilj, Sladki vrh, obmejno območje), od ustanovitve 2002 je Predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo občin Kungota, Pesnica in Šentilj (OZVVS KPŠ) in častni občan Občine Pesnica. Da g. Srečko Cehnar ni kar tako, lahko ponosno povemo, da je prejel tudi »Bob leta za leto 2017« za izjavo:

»Soborci me sprašujejo, ali smo se borili za pravo stvar. Za domovino že, in če bi bilo treba, še stokrat. Ne pa za elite, ki so se okoristile brez moralnih in etičnih zadržkov. Kako jih ni sram?«

Srečko Cehnar, poveljnik enot TO pri obrambi Šentilja

Srečko nas je vešče in nazorno popeljal skozi vse dogajanje, ki se je nanašalo na obrambo mejnega prehoda Šentilj 1991. Doživeto je opisal aktivnosti in boje na barikadah, ko so enote TO in milice uspešno zavarovale in obvarovale ta pomemben mejni prehod. Na veliko srečo v vseh teh dogodkih kljub uporabi pehotnega, oklepnega, protioklepnega orožja in žal tudi bojnih letal, na obeh straneh med vojaki ni bilo smrtnih žrtev. Bilo pa je nekaj huje in lažje poškodovanih tako na strani TO in takratne milice, kakor na strani enot JLA. Žal pa so bile smrtne žrtve med civilisti, vozniki kamionov, ki so bili ujeti v koloni, ki so jo napadla letala JLA.  V tistem času smo vsi pokazali izjemno enotnost, odločnost, slogo in povezanost, tako, da je bilo skoraj »samoumevno«, da smo vsi skupaj, vsak po svojih najboljših močeh, obranili samostojno, suvereno in neodvisno R Slovenijo.

Po predavanju »Dogodki Šentilj 1991« smo se preselili Muzej Alfi Nipič, ki ga je izjemno srčno predstavil g. Saša. Seznanili smo se z življenjsko potjo, enkratno pevsko in glasbeno kariero enkratnega, neponovljivega Alfija Nipiča. Le kdo ne pozna njegovih pesmi in napevov, še posebej pa je v našo podzavest prišla pesem »Silvestrski poljub«. Izvedeli smo tudi nekaj zanimivih anekdot iz Alfijeve mladosti. Postavitev stalne razstave »Ostal bom muzikant« obsega predstavitev življenja pevca narodnozabavne in zabavne glasbe ter častnega občana Občine Pesnica Alfija Nipiča in njegove glasbene poti od glasbenih začetkov, uspehov na Popevki vesele jeseni, legendarnega Silvestrskega poljuba, sodelovanja z Ansamblom bratov Avsenik, nadaljevanja samostojne glasbene kariere, koncerta Avsenikov v Jarenini 1983 in 1988, turnej in gostovanj v tujini ter nagrade, priznanja in zlate plošče. Razstavljeni so eksponati iz zbirke Alfija Nipiča (slikovno gradivo, plakati, avdio in video gradivo), tekstovno gradivo (članki, knjige), ostali eksponati (zlate plošče, odlikovanja, priznanja, plakete, nagrade ter oblačila in narodna noša). G. Saša nas je lepo popeljal skozi muzej in predstavil skoraj vse razstavljene predmete in njihove zgodbe. Zelo zanimivo in poučno.

Po ogledu muzeja, pa smo našo dogodivščino nadaljevali v vinski kleti, kjer smo imeli degustacijo. Tam nam je naš g. Saša predstavil 4 vrste vina. Seveda smo vino lokalnih proizvajalcev tudi okušali in se seznanili z načinom pridelave grozdja in vina. V prijetnem sproščenem vzdušju smo imeli čas za okušanje vina, za klepet  in druženje.

Po zelo aktivnem dnevu pa smo se odpravili na kosilo v Gostilno Lipa v Jarenini, ki je v neposredni bližini Muzeja Alfi Nipič. Ga. Helena Ribič Klemen s sodelavci nam je postregla z odličnim »martinovim« kosilom in rujno kapljico.

Za veliko presenečenje pa je poskrbel Alfi Nipič, ki je s svojim prihodom poskrbel za navdušenje. Na kratko smo z njim poklepetali, se slikali (posamezno in skupinsko) ter mu zaželeli obilo zdravja in vsega dobrega tudi v bodoče. Tudi on se je spomnil svojega obiska pri slovenskih vojakih na Kosovu. Na obisku v Peći na Kosovu ga je 2015 spremljal brigadir Milan Obreza. Oba se še vedno spominjata tega dogodka.

V prijetnem vzdušju, ki ga je s svojo harmoniko in slovenskimi narodno zabavnimi pesmimi začinil  harmonikaš, smo se sprostili, zaplesali, zapeli, poklepetali in »obujali« spomine, … nato pa nas je voznik Armin varno odpeljal domov v Ljubljano. Zahvaljujemo se SV, ki nam je zagotovila prevoz.

Viri:

Krajevna skupnost Jarenina – Wikipedija, prosta enciklopedija

Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jareninski Dol – Wikipedija, prosta enciklopedija

Muzej Alfi Nipič

Fotografije: Jožef Poje, Janez Gomzi, svetovni splet in osebni arhiv;

Foto-album: g. Jožef Poje; Povezava do foto albuma: Kadetnica – Jarenina, 19. 11. 2026

Pripravil: Janez Gomzi

Ljubljana, 20. 11. 2026