Skupina »Aljaž« iz Kranja se je odločila, da bo zaključek srečanj v prvem polletju obeležila na poseben način. Odločila se je združiti prijetno s koristnim, zato se je odločila za obisk in ogled koncentracijskega taborišča na Ljubelju.
Gospa Jana Babšek, direktorica tržiškega muzeja, je predstavila zgodovino taborišča. V kletnih prostorih bivše karavle si je skupina ogledala nekaj slikovnega gradiva o taborišču.
Taborišče je bilo postavljeno leta 1943 in je delovalo do konca vojne, 1945. leta. Direktorica je posebej poudarila, da nekateri govorijo o delovnem taborišču, vendar je bilo to koncentracijsko taborišče. Bilo je ena od podružnic matičnega Mauthausna. Sestavljeno je bilo iz severnega – avstrijskega in južnega – jugoslovanskega dela. Ko je je bilo polno zasedeno, je bilo v njem tudi do 1200 internirancev. Sem so jih pripeljali iz Mauthausna gradit ljubeljski predor. Delali so v nemogočih razmerah. Takrat so bile zime hude, taboriščniki pa zelo slabo oblečeni in tudi slabo hranjeni. Kdor je zbolel, ni bil deležen nikakršnega zdravljenja, zato jih je veliko umrlo.
Sledil je ogled zunanjega dela taborišča in spomenika žrtvam. Vsako leto v juniju je pri spomeniku proslava. Žrtvam se pred spomenikom poklonijo, s položitvijo vencev, delegacije držav, od koder so bili taboriščniki. Slavnostni govorniki obudijo spomine na tiste čase. Letos je bil med njimi tudi zamejski slovenski pisatelj in bivši taboriščnik gospod Boris Pahor.
V današnjem času, po toliko letih, si je težko predstavljati, kako kruti so bili tisti časi. Postali so nam nekako tuji ob vseh drugih informacijah. Resnično ne bi smeli pozabiti, kako je bilo, da se zgodovina ne ponovi, saj vemo, da se iz nje nismo kaj dosti naučili.
Po tem poučnem ogledu je bilo v karavli skupno kosilo in druženje, Tako je skupina prijetno zaključila zadnji ciklus polletnih srečanj, ki bodo sledila v jeseni.
Štefka Plaznik, vodja MIC Kranj
