Po Soški poti od Trnovega ob Soči do Kobarida
4. 9. 2019.
Po poletnem počitku, se je zopet zbrala Pohodniška skupina Severno primorske sekcije DU MOS. Za tokratni pohod smo se odločili da prehodimo nov del Soške poti, ki vodi od Trnovega ob Soči do Kobarida. Dolžina cca 8 kom
Bilo je prekrasno jutro za pohod. Zbralo se nas je 14 pohodnikov članov DU in njihovih partneric. Pot nas je vodila do visečega mostu čez Sočo v Stopeh, Pogled na našo smaragdno lepotico i takoj prikliče v spomin Gregorčičevo pesem Soči.
Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
Po levem bregu Soče smo po stezi, ki se je dvigala in spuščala, uživali v hladu gozda in s pogledi na krasne brzice in tolmune naše najlepše reke, Po slabi uri hoda smo prispeli do znamenitega tolmuna Otona, ki je strah in trepet kajakašev. Malo smo počili in se okrepčali. Nadaljevali smo po precej grušnati poti, preko manjših plazišč in melišč, ki se prožijo z Morizne.
Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zelenomodre:
temna zelen planinskih trav
in vedra višnjevost višav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba,
na rosah zelenih gora
lepoto to si pila —
krasna si, hči planin!
Ko hodiš ob Soči ti, ta verz, v popolnosti prikaže vse opisane lastnosti reke Soče. Malo pred koncem pa smo se morali kar potruditi visoko v hrib nad reko, da smo obšli skalno oviro. Nato je sledil še strm spust in že smo prišli do visečega mostu v Zaročišču. Od tu vodi pot proti slapu Kozjak, ki pa ga tokrat nismo obiskali, Pohod smo sklenili pri kampu »Ganzl ranč«. Voznike je naš član Vito popeljal na izhodišče po vozila.
Popeljali smo se do vasi Svino, kjer nas je naš član Marjan pogostil z odlično joto. O ostalih dobrotah ni vredno izgubljati besed Tokrat nam je edino manjkala Maurotova »ramonika«, V vasin Svino smo posamezniki ogledali še cerkev sv. Andreja iz 1669 leta,
Soška pot je vredna ogleda , ni naporna in je res za uživanje v naravi.
Martin Gerlič
