42. POHOD ČLANOV DU MOS SEVERNO PRIMORSKA 2. 9. 2020.
Tokrat smo si za pohod izbrati tematsko pot »NA SVOJI ZEMLJI«. Zbrali smo se na Grahovem ob Bači. Udeležilo se ga je 7 članov in 1 nečlanica. Tu nas je pričakal naš vodič Veri. Najprej smo si v domu krajanov ogledali najzanimivejše kadre iz filma z zanimivo razlago o snemanju posameznih kadrov filma. Ogledali smo si tudi razstavo fotografij in predmetov s snemanja.
Tematska pot Na svoji zemlji povezuje dediščino filma Na svoji zemlji s prostorom Baške grape, kjer je bila posneta večina prizorov. Ohranja skupni spomin ustvarjalcev in domačinov na čas snemanja filma, ki je pomenil začetek slovenske profesionalne kinematografije. Film je nastal je po noveli Očka Orel Cirila Kosmača. Celotno pot je uredilo društvo Baška dediščina, ki tudi pot ureja in z njo upravlja.
Nato smo krenili mimo posameznih točk, kjer so na tablah opisani posamezni prizori ki so se snemali na določenih lokacija. Pri Brišarju, smo se pod cesto napotili proti cerkvi sv. Ane in mimo nje do točke, od koder je lep razgled na Logarjev most (na postajo 3). Asfalta je bilo konec in po makadamski poti smo sestopili k Bači.
Tu je postaja 3. Napis Prižgi, prižgi! spominja na prizor, v katerem so partizani minirali železniški most (v resnici niso tega, ker so se bali, da se bo sovražnik maščeval vaščanom, ampak most Bukovo v Zarakovcu.
Ob reki Bači smo nato nadaljevali proti vasi Koritnica. Sredi naselja Koritnica smo se povzpela k postaji 5. Strma stezica nas je pripeljala do table z napisom O, moj Jezus! nad vodnjakom pod Koritnico 36. Nato smo se spustili proti postaji 6. Med hišami pod Gasarjem je nastal najbolj znani iz filma: Sezula se bom, ker grem poslednjič po naši zemlji.
Pri cerkve sv. Ane je stal spomenik filmu kiparja Petra Jovanoviča in postaji 7 z naslovom Na svoji zemlji bom svoj gospod.
Na svoji zemlji je tako edini slovenski film, ki so mu postavili spomenik .Original je danes v avli Kino gledališča v Tolminu. Na prejšnjem mestu pa je predvidena postavitev replike.
Po končanem pohodu smo se okrepčali v kampu Šorli.
Za konec pa smo se odpeljali še do Prezračevalne naprave tunela Bukovo. Ogledali smo si še en biser slovenske tehnične dediščine. To je edina še takšna prezračevalna naprava v Evropi. Ogromen ventilator je služil za prezračevanje tunela dokler so bile na železnici v uporabi parne vleke, Delovala je do 1976, kjer pa jo je poškodoval potres in ni bila več uporabna. Tudi z njo upravlja in skrbi društvo Baška dediščina.
Marin Gerlič
