28. Pohod DU MO Severnoprimorska sekcija
Lahek planinski pohod NANOS, 05. 7. 2017
Za lahek planinski pohod smo tokrat izbrali Nanos. Zbralo se nas je 12 članov in eden nečlan na izhodišču pri Lovski koči Vojkovo na Nanosu (775m). Cilj ture je bila Vojkova koča na Nanosu ( 1.240 m)
Nanos je visoka kraška planota v gorski pregraji, ki ločuje celinski del Slovenije od Primorja. Je 12 km dolga in do 6 km široka kraška planota s strmo odrezanim robom, imenovanim Pleša. Poleg Snežnika je najbolj značilna gora na Notranjskem.
Pot nas je najprej popeljala v gozd na neizrazit vrh Strmec, s katerega je sledil kratek spust. Le malo naprej nas je pot pripeljala iz gozda na travnata pobočja, ki so občasno porasla z grmičevjem in posameznimi bori. Pričeli smo se zmerno vzpenjati čez vse bolj razgledna pobočja Nanosa.
Pot naprej je postala še malenkost bolj strma in nas je pripeljala do že od daleč vidne cerkvice sv. Hieronima. Cerkev sv. Hieronima se nahaja na južnem delu planote Nanos, tik nad strmimi pobočji Rebrnic. Od cerkve, ki je bila zgrajena le ta 1360, se nam odpre lep razgled na vrhove, ki obdajajo Vipavsko dolino. Cerkev je po svojem značaju božjepotna. Ustno izročilo pravi, da so tržaški mornarji v prejšnjih stoletjih vsako leto darovali cerkvi polovnjak olja, da je v njej ponoči gorela luč, po kateri so se ladje lahko orientirale.
Po celi dolžini poti smo lahko občudovali čudovito floro in nešteto metuljev vseh barv in oblik, ki jih je res veliko na Nanosu.
Tu smo zagrizli v najstrmejši del poti in nadaljevali v smeri Vojkove koče po poti, ki nas le je pripeljala na manj opazno razpotje, kjer se v levo odcepi nemarkirana pot na Grmado. Malo pred oddajniki smo prišli v pas gozda do spomenika narodnemu heroju Janku Premrl Vojku. Poklonili smo se njegovemu spominu.
Za kratek čas smo se ustavili pri Vojkovi koči na Nanosu ( 1.240 m) in se vrnili do cerkvice sv. Hieronima, kjer smo se okrepčali. Oglasila se je naša stara spremljevalka harmonika v rokah Maura. V dobri družbi čas hitro mine. Pogostili smo še dva pohodnika iz Nemčije, ki kar nista mogla prehvaliti lepot Slovenije in njene gostoljubnosti. Obljubila sta da se bosta še vračala.
Čas je hitro tekel in morali smo na pot v dolino, kjer smo kar pogrešali svežino Nanosa. Čeprav so vsi naši pohodi lepi, je ta bil eden najlepših.
