37. Pohod DU MOS Severno primorske sekcije 17. 4. 2019 – »Idrijska Bela – Klavže na Belci«
Udeleženci: 7članov in 1 nečlanica
Lep pomladni dan vabi in tudi mi smo se odzvali , da uživamo v lepotah narave, ki se prebuja.
Zbrali smo se v Idriji, kjer nas je pozdravila naša tokratna gostiteljica Lenca. Z vozili smo se odpravili na naše izhodišče, ki je tokrat bilo na Lajštu, naravnem kopališču v Idrijski Beli. Naš cilj so bile klavže na Belci ali »Brusove klavže«. Oddaljene od starta nekaj več kot 5 km, tako da nas je čakalo dobrih 11 km poti.
Pot se je zlagoma dvigala. Hodili smo po dolini reke Belce, pritoku Idrijce, Narava se v dolini šele prebuja in drevesa še niso ozelenela. Strme stene doline, razne oblike skal, kristalno čista voda in razne oblike drevja so pričarala vso lepoto narave, Po dobri uri hoda smo uzrli mogočne klavže, tehnični spomenik, ki se mu kar ne moreš načuditi, Kako so to naši predniki postavili v teh ozkih dolinah je nepojmljivo.
Klavže so vodne pregrade, ki so služile za plavljenje lesa za potrebe rudnika in predstavljajo enega najpomembnejših tehniških spomenikov v Sloveniji. Na vodotoku Belce stoji dvoje klavž : nižje na vodotoku so Brusove in višje, mogočne Putrihove.
Vodne zapornice, poznane kot “slovenske piramide”, so bile pozidane leta 1779. Omogočale so letni transport do 10.000 m3 lesa za podporne konstrukcije rudniških rovov, kurjenje peči za taljenje rude. Brusove klavže na Belci so zadrževale 100.000 m3 vode, ki je z enim plavljenjem odnesla okoli 5000 m3 lesa zloženega pod zapornicami. Za odpiranje velikih lesenih vrat v odvodnem kanalu so uporabljali zapleten mehanizem vzvodov, njihovo zapiranje pa so opravili z volovsko vprego. Kamnita vodna pregrada je visoka 18 m in dolga 35 m ter ima lesen nadstrešek. Glavni načrtovalec del je bil znameniti Idrijčan Jožef Mrak, ki je za zidavo uporabljal posebno vrsto malte, da so zapornice lahko kljubovale vodnim pritiskom in vremenskim razmeram. Za nemoteno delovanje zapornic je skrbel klavžar, ki je tudi odpiral in zapiral vrata. Plavljen les so po 14km dolgi poti v Idrijo zaustavile dobrih 400 m dolge pregrade, grablje, na sotočju Nikove in Idrijce. Klavže so služile namenu do leta 1926, ko je velika poplava zelo poškodovala grablje, dani pa so že bili tudi pogoji za prevoz lesa po cestah. (povzeto Cult tour – internet)
Po krajšem počitku, smo se počasi vračali proti našemu izhodišču. Pojavili so se tudi prvi kolesarji, ki zelo radi uporabljajo te ceste za kolesarske užitke. Pohod smo sklenili na Lajštu, kjer smo se dobro podprli. Uživali smo v soncu in prijetnem pogovoru, tako da smo celo pozabili na harmoniko, Bil je res eden lepših pohodov. Ob vrnitvi se nas je del ustavil še ob Divjem jezeru, naravnem biseru Idrije in se sprehodili ob najkrajši slovenski reki Jezernici ( (55m). ter uživali v lepoti barv jezera, ki tokrat ni bilo niti malo divje.
Martin Gerlič
