19. oktober 2023: Vipava

Članice in člani ljubljanske sekcije DU MO smo se v četrtek, 19. 9. 2023 podali v Vipavo. Ogledali smo si mesto in se seznanili z zgodovino. Vipava leži v zgornjem delu Vipavske doline, ob številnih, kar sedmih izvirih reke Vipave. Na reki Vipavi so prebivalci zgradili 25 mostov, najimenitnejši in najstarejši pa je most za Lanthierjevo graščino. Zaradi velikega števila mostov pravijo kraju tudi male, oziroma slovenske Benetke, …
Po ogledu Vipave smo se seznanili z Vipavsko kletjo, kjer smo imeli tudi degustacijo. Na kosilo smo se zapeljali na Predmejo. Po odličnem kosilu in prijetnem druženju se odpravili nazaj proti domu.

V svoji bogati zgodovini je Vipava obstajala in je posledično omenjena v pisnih virih različnih obdobij. In vsako obdobje je pri nas pustilo tudi svoj pečat. Zato si lahko vedno znova dovolimo poudarjati, kako bogato zgodovino nosi v sebi ta naša Vipava. Vodnik po deževni Vipavi, g. Jože Papež, nas je pričakal na dogovorjenem mestu in nas takoj popeljal do pokopališča, kjer nam je pokazal in opisal dva »egipčanska sarkofaga«, ki se nahajata v grobnici Lavrin-Hrovatin. V Vipavo ju je pripeljal domačin po imenu Anton Lavrin, generalni konzul, raziskovalec in egiptolog. V sarkofagih ležijo posmrtni ostanki njegovih staršev in njegovega sina. Na enem od sarkofagov so celo ohranjeni hieroglifi.
Po ogledu zanimivega pokopališča polnega zgodovine smo se odpravili proti središču Vipave. Ustavili smo se v vipavski »katedrali«, v župnijski cerkvi, ki je posvečena svetemu Štefanu. Sveti Štefan goduje 26. decembra, ko je v Vipavi tudi tradicionalni blagoslov in žegnanje konj. Sprva gotska cerkev je bila barokizirana. Krasijo jo freske Franca Jelovška, ki so jim v spodnjem delu prezbiterija kasneje dodali še freske Janeza Wolfa. Ta je v prizore Štefanove zgodbe vpletel tudi več portretov takrat znanih Vipavcev, …

Spoznavanje Vipave smo nadaljevali s sprehodom skozi staro trško jedro Vipave od cerkve sv. Štefana do Vinarskega muzeja Vipava, ki se nahaja v obokani kleti dvorca Lanthieri. V Vinarskem muzeju so predstavljene pregledne zbirke trsničarstva, vinogradništva in vinarstva, prikazuje pa tudi vire o tehnološkem postopku predelave grozdja v vino in o vinski kulturi. Muzej spremlja tudi razvoj vinogradništva skozi zgodovino in priča o bogati tradiciji negovanja vinske trte na vipavskih tleh. To je bila obenem tudi naslednja streha nad glavo, kajti še vedno je močno deževalo, … tako smo se sprehodili mimo Starega trga, ki je tudi stičišče »stare šole in stare kleti«. Starejši domačini Vipavi še dandanes rečejo trg. Pod tem imenom je namreč Vipava zapisana v dokumentu iz leta 1367, ko so tamkajšnji tržani dobili pravico do svojega sejma. Obdobje razcveta je trg doživljal od 17. do 19. stoletja. Ob takratni glavni prometnici med Gorico in Ljubljano je nastala bogata stavbna dediščina, o kateri še vedno pričajo lepo ohranjeni arhitekturni in kamnoseški detajli. Stara šola je bila pod vodstvom vipavskega dekana Jurija Grabrijana zgrajena leta 1861. Ob vhodu sta vzidani spominski plošči: leva je posvečena Štefanu Kocijančiču (1818-1883), duhovniku in jezikoslovcu, desna pa Juriju Grabrijanu (1800-1882). Nad pročeljem je v osi portala zvoniček za šolski zvonec. Na starem trgu je leta 1900 začela v novih prostorih obratovati tudi vipavska Hranilnica. Stavba, ki so jo leta 1913 obnovili in vanjo leta 1925 napeljali elektriko, je bila tudi sedež Kmetijskega društva Vipava in stare vipavske vinske kleti.

Po ogledu Vinarskega muzeja smo si od zunaj ogledali še Dvorec Lanthieri. Velik pomen je v Vipavi pustila  prav družina Lanthieri.  Dvorec v samem mestnem jedru Vipave, iz leta 1659 priča o njihovem dolgoletnem bivanju pri nas. V njem so ohranjene zanimive freske in poslikave. Poslikava na stropu se je zaradi tehnike baročne freske ohranila veliko bolje kot stenske poslikave in poslikave okenskih špalet, izhaja iz obdobja poznega baroka, tj. 18. stoletja, in je približno stoletje mlajša kot poslikave v ostalih prostorih. Grofje Lanthieri so bili med svojim vladanjem lastniki tudi gradu Slap in mlina na Slapu. V gradu je v času Kranjske dežele imela svoje prostore prva slovenska vinarska in sadjarska šola. To pa zato, ker je takratni lastnik grof Karol Lanthieri brezplačno odstopil deželi prostore in del posestva z vinogradi.

Spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju arhitekta Jožeta Plečnika iz leta 1950 po mnenju mnogih spada v najzanimivejšo skupino spomenikov. Arhitekt Plečnik je želel ustvariti nekaj povsem novega. Hotel se je ogniti spominom na preteklost in misliti bolj na sedanjost. S postavitvijo zadružnega doma v letih 1948 do 1950 in postavitvijo Plečnikovega spomenika padlim 5. 10. 1952 je bil dokončno oblikovan drugi vipavski trg, ki je danes prepoznavni znak Vipave.

Ob glavnih izvirih Vipave so v 14. stoletju postavili stolpast grad, sprva last oglejskega patriarha. Kasneje je lastnik »Spodnjega gradu« postal baron Andrej Baumkircher, slavni vojskovodja in prijatelj Erazma Predjamskega. Imenovali so ga tudi »Baumkircherjev turn«. Kasnejši lastniki Spodnjega gradu so bili različni grofje od katerih ga je 1565 prevzela grofica Lavrencija Lanthieri. Lanthieriji so ga stoletje pozneje prezidali in opremili z rustičnim portalom, ki nosi letnico 1653. Zaradi možnosti turških in beneških vpadov so grad zavarovali z obzidjem. Verjetno so ljudje zaradi tega grad imenovali Tabor.
Vipava nosi tudi »pečat« Leonarda Da Vincija, ki je leta 1500 obiskal Vipavo. Preučeval je možnosti zajezitve reke Vipave za namene obrambe. Nato je na začetku 16. stoletja je zasnoval obrambo Furlanije pred možnim vdorom Turkov. Raziskoval je tok in potek rek omenjene regije, saj se je ukvarjal z urejanjem visokih voda in nasipov, pri čemer je prispeval k večjemu sožitju človeka in vodnim svetom. V ta namen je izdelal obrambni načrt, po katerem bi preprečili turške vpade z zalitjem dolin in postavitvijo jezov. Iz poročila iz leta 1527 izvemo, da je Leonardo da Vinci naročil izdelavo prestavljive pregrade v slovenskem Posočju in Vipavski dolini. Pričevanja iz njegovih zapisov dokazujejo, da je temeljito raziskal reko Vipavo.

Nad Vipavo stojijo ruševine najstarejšega gradu v Vipavi. Pravijo mu Stari grad in je enkratna razgledna točka. V pisnih virih je prvič omenjen leta 1154. Odkar je bil postavljen je večkrat menjal svoje lastnike. Kot njegov najznamenitejši prebivalec je bil Žiga Herberstein, avtor znamenitih Moskovskih zapisov, v katerih je prvi opisal življenje v takratni Rusiji.
Po ogledu starega trškega jedra smo se napotili v klet Vipava 1894. Tam nas je pričakal g. Andrej Furlan s sodelavcem. Izčrpno, profesionalno in empatično nam je orisal zgodovino Vipavske kleti. Kot odličen poznavalec razmer nam je predstavil pestro zgodovino vinogradništva v Vipavski dolini in Vipavske kleti od prelomnega leta 1894, ko so Vipavski vinogradniki ustanovili prvo vinsko klet na Slovenskem. Ta klet je bila registrirana kot Vipavska vinska zadruga. Vešče in poznavalsko nam je prestavil pestra in burna dogajanja v zvezi z vinsko kletjo od njenega nastanka pa vse do danes.

Vinogradništvo in vinarstvo imata v Vipavski dolini dolgo tradicijo. Vinska Klet Vipava je začela leta 1894 delovati v veri vinogradnikov po združitvi, pridelavi in ponudbi kakovostnega vina, pridelanega iz grozdja iz Vipavske doline. Njihovo znanje in raznolikost sort sta velika, zato poleg avtohtonega Zelena in Pinele nudijo širok nabor svetovnih sortnih, penečih in desertnih vin. V vinski Kleti Vipava 1894 pri svojem delu spoštujejo tradicijo in znanje prednikov, ki ga nadgrajujejo z novimi spoznanji in tehnološkimi postopki. Cilj je pridelati atraktivna vina in hkrati ostati zvest značilnostim vinorodnega okoliša. O kakovosti pričajo  osvojena priznanja za kakovost, ki jih prejema vinska Klet Vipava 1894 na pomembnih domačih in mednarodnih ocenjevanjih.
Po predstavitvi in ogledu kleti smo v prijetnem okolju naš obisk kleti Vipava 1894 nadgradili z degustacijo. G. Andrej Furlan nam je predstavil čudovito zgodbo nastanka vin. Okušali smo dve vrsti belega (Terase – Rebula, Lanthieri – Zelen) in eno vrsto rdečega vina (Lanthieri – Cabernet Sauvignon). Vsa vina so odlična. Zahvaljujemo se vinski Kleti Vipava 1894 še posebej pa g. Andreju Furlanu s sodelavcem za lepo doživetje.

Po zaključku naših aktivnosti v Vipavi smo se odpravili na kosilo na Predmejo in sicer v Gostilno Krapež. Gostilna Krapež je nova gostilna na Predmeji  84a, ki jo vodi mlad in podjeten gostilničar Jakob Krapež. Pripravili so nam odlično kosilo, v ponudbi pa je bilo tudi odlično vino – »Cuvee Rdeči« lokalnih vinarjev Srečka in Romana Marca iz Vipavske doline. V poznih popoldanskih urah smo se odpravili proti Ljubljani.

Viri:
Sedem doživetij Vipave skozi njene znamenitosti ;
Sedem doživetij Vipave skozi njene znamenitosti;
Vipava na Wikipediji;  

Foto album: Vipava, 19. 10. 2023;

Slike: g. Jožef Poje, svetovni splet in osebni arhiv
Foto album: g. Jožef Poje
Pripravil: Janez Gomzi Ljubljana, 20. 10. 2023