3. december 2025: TA VESELI DAN KULTURE:

OBISK IN OGLED NUK, PLEČNIKOVE KNJIŽNICE V LJUBLJANI

»Ta veseli dan kulture« praznujemo od leta 2000 na dan, ko se je rodil dr. France Prešern. Članice in člani Ljubljanske sekcije DU MO smo si sredo, 3. 12. 2025 na »Ta veseli dan kulture« ogledali Plečnikovo knjižnico Ljubljani. Zbrali smo se ob 08:45 pred vhodom v Narodno in univerzitetno knjižnico na Turjaški 1 v Ljubljani.

Prijazna, strokovna in predana vodnica ga. Živa nam je barvito predstavila NUK, njen nastanek, zgodovino, sedanje poslanstvo, …

Narodna in univerzitetna knjižnica – NUK je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi. Njena osnovna naloga je zbiranje, urejanje, hranjenje in posredovanje slovenske pisne kulturne dediščine. Poleg nacionalne NUK opravlja še vrsto drugih funkcij, in sicer osrednje državne knjižnice, univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani, centra za razvoj slovenskih knjižnic, po definiciji mednarodnega bibliotekarskega združenja IFLA pa je tudi osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Narodna univerzitetna knjižnica je bila 28. julija 2021 dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka.

NUK ima dve poslopji na področju Ljubljane: glavno poslopje stoji v centru Ljubljane, na Turjaški 1, ima pa tudi prostore na Leskoškovi 12 v industrijski coni Moste. Zaradi prostorske stiske je leta 1987 stekel postopek za izgradnjo nove Univerzitetne knjižnice Ljubljana, NUK 2 ob Aškerčevi cesti. Porajajo se tudi že ideje o NUK 3. Glavno poslopje na Turjaški je bilo zgrajeno med letoma 1936 in 1941. Prej je na tem mestu stala poznorenesančna Auerspergova palača, ki jo je v veliki meri uničil potres leta 1895. Knjižnica je največja Plečnikova stavba v Ljubljani. Z načrti za knjižnico, ki naj bi stala v Tivoliju, se je začel ukvarjati že leta 1927. Zgrajena je kot tlorisno nepravilen pravokotnik s štirimi štirinadstropnimi trakti. Zunanji fasadni plašč je zgrajen iz opeke, ki jo dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Skozi mogočen vhodni portal z lesenimi v bron oblečenimi vratnicami se odpre pogled in dostop do reprezentančnega kamnitega stopnišča v prvo nadstropje. Tu je velika čitalnica z 236 čitalniškimi sedeži. V višino je odprta skozi štiri nadstropja in osvetljena skozi steni na vzhodni in zahodni strani. Na vrhu glavnega stopnišča je dodan kip Primoža Trubarja, pionirja pisane slovenske besede. V notranjosti stavbe je vrsta klesanih arhitekturnih podrobnosti iz podpeškega apnenca, tlaki tudi iz hotaveljskega kamna. Detajli opreme so iz kovine ali lesa. Primer sta kljuki na obeh krilih vhodnih vrat v podobi konjskih glav – ponazarjata Pegaza, mitološkega krilatega konja, ki naj bi predstavljal simboličnega vodnika obiskovalcev knjižnice v svet znanja. Stranski vhod ob Gosposki ulici krasi mogočen kip Mojzesa, delo kiparja Lojzeta Dolinarja. Portretna glava spominja na lik impresionista Riharda Jakopiča. Kapacitete knjižnice so bile glede na površino 8.410 m² predvidene za 240.000 enot knjižničnega gradiva. Na terasi ob knjižnici na Vegovi ulici stojijo kipi vodilnih slovenskih slavistov univerzitetnih profesorjev prve polovice 20. stoletja: Ivana Prijatelja, Franceta Kidriča, Frana Ramovša in Rajka Nahtigala. Prvega so postavili leta 1942 in je delo Franceta Goršeta in arhitekta Jožeta Plečnika, preostali trije pa so bili postavljeni leta 1961 in so delo Borisa Kalina. Na vogalu je spomenik pesniku Simonu Gregorčiču.

Nekaj zgodovine. Nastanek knjižnice je povezan z odlokom cesarice Marije Terezije iz leta 1774, s katerim je 637 knjig, ki so bile rešene ob požaru razpuščenega jezuitskega kolegija na Levstikovem trgu v Ljubljani, namenila za splošno uporabo ustanovljeni knjižnici pri ljubljanskem liceju, Licejska knjižnica. Leta 1791 je zbirka vsebovala 20.000 knjig, svoje prostore pa je našla v ljubljanskem Liceju na Vodnikovem trgu. Leta 1794 je postala knjižnica javnega značaja, leta 1807 pa je dobila pravico prejemanja obveznega izvoda vseh tiskov z območja dežele Kranjske, med francosko zasedbo pa s celotnega upravnega območja Ilirskih provinc. Po ukinitvi ljubljanskega liceja leta 1850 je postala »ljubljanska študijska knjižnica«, leta 1919 pa je s preimenovanjem v »Državno študijsko knjižnico« postala osrednja knjižnica za vso Slovenijo s pravico do prejemanja obveznega izvoda tiskov s tega območja. Leta 1921 je postala »Državna biblioteka« in v njen fond so začeli pritekati še obvezni izvodi iz ostalih predelov nekdanje Jugoslavije. Ob ustanovitvi prve slovenske univerze v Ljubljani 1919 je knjižnica prevzela še funkcije in naloge centralne univerzitetne knjižnice, prostorska stiska pa jo je prisilila v začasno uporabo adaptiranega dela Poljanske gimnazije. Vlada v Beogradu dolgo ni bila naklonjena gradnji novega objekta in knjižnica je novo stavbo dobila šele leta 1941 po množičnih študentskih demonstracijah in protestih. Nova stavba je bila zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika in je kulturni spomenik najvišjega reda, Nepremični spomenik državnega pomena. Na osnovi Zakona o univerzah in Splošne univerzitetne odredbe si je knjižnica leta 1938 pridobila naziv Univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Knjižnica se je v stavbo vselila ravno ob začetku druge svetovne vojne in okupaciji slovenskega ozemlja. S selitvijo se je pohitelo, saj je grozilo, da bi se sicer v novo in prazno stavbo vselila okupacijska uprava. V stavbi je vse do leta 1961 delovala tudi Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. 29. januarja 1944 je v zgradbo strmoglavilo italijansko poštno letalo v nemški službi. V požaru je bilo uničenih okrog 60.000 knjig. Posadka letala in en obiskovalec so izgubili življenje. Knjižnica je bila v celoti obnovljena in znova odprta šele leta 1947. Leta 1945 je bil univerzitetni knjižnici priznan tudi pravni status slovenske nacionalne knjižnice in znova spremenjen naziv, postala je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je Narodna in univerzitetna knjižnica dobila še dodatne naloge in pristojnosti, ki so jih prej opravljale zvezne institucije bivše Jugoslavije. Ustanovila je na primer državne agencije za mednarodno bibliografsko kontrolo publikacij, državno knjižnico. Leta 2003 je Narodna in univerzitetna knjižnica postala pridružena članica Univerze v Ljubljani s pogodbeno določenimi dejavnostmi in storitvami, ki jih knjižnica opravlja za potrebe izobraževalne, znanstveno-raziskovalne in umetniške dejavnosti Univerze ter njenega knjižničnega sistema.

Bistvena naloga NUK kot nacionalne knjižnice, kot jo v 33. členu določa Zakon o knjižničarstvu, je da zbira, obdeluje, hrani in posreduje temeljno nacionalno zbirko vsega knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji ter temeljne tuje literature. NUK hrani skupno preko 3 MIO  knjižničnih enot, monografskih in serijskih publikacij. NUK hrani tudi druge vrste knjižničnega gradiva: kartografsko gradivo, slikovno gradivo, glasbene tiske, avdio gradivo, mikro-oblike, računalniško gradivo, drobni tisk, rokopisno gradivo idr.

NUK prav tako hrani Posebne zbirke, ki so: Rokopisna zbirka in zbirka redkih tiskov, Zbirka starih tiskov, Glasbena zbirka, Kartografska zbirka, Slikovna zbirka, Zbirka gradiva EU in mednarodnih organizacij, Zbirka posebnega knjižničnega gradiva, Zbirka AV gradiva, Zbirka serijskih publikacij in Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije.

Zahvaljujemo se ga. Heleni Janežič iz Službe za prireditve in odnose z javnostmi Narodne in univerzitetne knjižnice – NUK, da nam je omogočila voden ogled Plečnikove knjižnice v Ljubljani. Posebna zahvala pa gre odlični in predani vodnici ga. Živi, ki nam je zavzeto in profesionalno predstavila NUK, Plečnikovo knjižnico. Pridružujemo se željam, da R Slovenija čimprej dobi tudi NUK 2 in kasneje tudi NUK 3, saj je to pogoj za obstoj naroda.

Fotografije: Jožef Poje, Janez Gomzi in svetovni splet

Foto-album: Jožef Poje

Povezava do foto albuma: Ta veseli dan kulture: NUK, 3. 12. 2025

Viri:

Narodna in univerzitetna knjižnica – Wikipedija, prosta enciklopedija

Ta veseli dan kulture 2025: odprta vrata kulture in umetnosti | GOV.SI

Pripravil: Janez Gomzi

Ljubljana, 3. 12. 2025