3. december 2024: »TA VESELI DAN KULTURE« – OGLED MUSLIMANSKEGA KULTURNEGA CENTRA V LJUBLJANI

»Ta veseli dan kulture«, ki ga od leta 2000 praznujemo na dan, ko se je rodil dr. France Prešern, smo praznoval tudi letos. Lansko leto smo si ogledali obnovljen in prenovljen »Center Rog«. Članice in člani Ljubljanske sekcije DU MO smo si v torek, 3. 12. 2024 na »Ta veseli dan kulture« ogledali Muslimanski kulturni center – MKC v Ljubljani, ki stoji na Džamijski cesti 10 v Ljubljani.

Skladno z dogovorom z MKC nas je ob 10.00 pred džamijo pričakala ga. Ela Porić, magistrica kulturologije in religijskih študij iz Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani in nam predstavila MKC Ljubljana. Popeljala nas je skozi objekte MKC in nam na zelo lep, profesionalen, korekten način predstavila izgradnjo MKC in njegovo delovaje.

Džamija v Ljubljani se uradno imenuje Muslimanski kulturni center Ljubljana – MKC. MKC je verski in kulturni objekt Islamske skupnosti v Sloveniji in služi za potrebe verskega obredja in druženja muslimanov v Sloveniji. Džamija zavzema območje 4.000 m², molilnico, tri učilnice za verouk, knjižnico, skupne prostore za mlade, čajnico in družabne prostore in prostore za osebje centra. Kupola džamije: visoka 18 m, minaret 40 m, molilnica okoli 11 m, ostali objekti 8 m. V sklopu centra je poleg prostora za molitev še umivalnica za obredno umivanje ter izobraževalni, administrativni in stanovanjski objekt. Novembra 2011 je bil na razpisu izbran projekt biroja Bevk Perović arhitekti. Takrat je financiranje obljubil katarski emir. Arhitekturni biro Bevk Perović arhitekti je objekt zasnoval na okoli 12.176  kvadratnih metrov velikem zemljišču ob Parmovi. Osnova verskega objekta je 24 metrov visoka kocka, ob katerem stoji 40 metrov visok minaret. Vrednost celotne investicije z opremo vred je ocenjena na 35 milijonov evrov. Katar je za izgradnjo prispeval cca. 26 milijonov evrov.

Prve ideje za izgradnjo džamije v Ljubljani segajo v leto 1969, od takrat je bilo v igri več različnih lokacij za džamijo. Islamska skupnost je zemljišče ob Kurilniški in Parmovi ulici v Ljubljani kupila decembra 2008, a je projekt nekoliko upočasnila kriza. Temeljni kamen so tako položili šele septembra 2013. Javnosti je bila prestavljena 3. 2. 2020. Džamija ima tudi veliko športno večnamensko dvorano. Dvorana je obrnjena proti Meki, najsvetejšemu kraju islama, kjer se je rodil prerok Mohamed, zato je lahko namenjena tudi molitvi. Doslej so bili muslimani pri molitvah prepuščeni večjim športnim dvoranam in manjšim prostorom islamskega centra, molitve pa so izvajali vsakodnevno že zadnjih 70 let. Verniki danes lahko molijo v džamiji, v telovadnici in tudi na zunanji ploščadi med džamijo in izobraževalno stavbo z učilnicami in knjižnico. Na območju je tudi stanovanjska stavba za imame. Najmanjši objekt znotraj muslimanskega kulturnega centra je umivalnica, kjer muslimani pred molitvijo v džamiji opravijo obredno umivanje. Vse objekte povezuje kletna etaža, kjer so parkirišča, športna dvorana, predavalnica za 200 slušateljev, restavracija …

V administrativnem objektu se v avli nahajata tudi dve sliki prve džamije na področju Slovenije, ki se je nahajala v Logu pod Mangartom. Džamijo so zgradili Bošnjaki, pripadniki 4. bosansko-hercegovskega pehotnega polka Avstro-ogrske vojske, ki so bili poslani na soško fronto. Zaradi verskih potreb so, z dovoljenjem oblasti, novembra 1916 zgradili manjšo džamijo, ki je imela kupolsko streho in manjši štirikotni minaret. Večina zgradbe je bila iz klesanega kamna, medtem ko je bilo preddverje iz izrezljanega lesa. Objekt je obdajal kamniti zid in železna ograja s portalom. V bližini džamije je bilo zasnovano vojaško pokopališče Log pod Mangartom, kjer so pokopavali padle avstro-ogrske vojake vseh veroizpovedi. Po prvi svetovni vojni so Bošnjaki zapustili Slovenijo in džamija je začela propadati. Italija, ki je to področje zasedla, je nato propadajoče poslopje porušila. Edini znani dokazi o obstoju mošeje je šest fotografij, ki so jih posneli domačini. Temelje džamije so nedavno tudi odkrili na travniku, kjer je stala. Nekaj podatkov in slik o džamiji se nahaja tudi v Kobariškem muzeju.

MINARET: Minaret (turško minare, iz arabskega منارة ali pogosteje مئذنة, menāre – svetilnik) je visok vitek stolp islamske mošeje z enim ali več balkoni, s katerih mujezin poziva vernike k molitvi. Stolp je lahko samostojen ali sestavni del mošeje in ima pogosto krono čebulne oblike. Minaret ljubljanske džamije je s 40 metri kar 49 metrov nižji od najvišje stavbe v Ljubljani, ki je hkrati tudi najvišja stavba v Sloveniji. Kristalna palača ima 20 nadstropij in meri 89 metrov v višino, po prvotnih načrtih pa naj bi bila visoka celo sto metrov. Druga najvišja stavba je World Trade center Ljubljana s 75 metri, tretja najvišja pa Situla z 72 metri.

Luna, ki je povezana z zvezdo, predstavlja nebesa. Polmesec je v islamu znamenje vstajenja. Polmesec izraža odprtost, obljubo boljšega in širjenje. V arabskem svetu je črka N simbol, ki ima po arabski abecedi obliko polmeseca, najpogosteje je uporabljena v molitvah, predvsem tistih, ki so namenjene mrtvim. Polmesec je simbol, ki je bil razširjen že pred pojavom Mohameda.

Za vse nas, ki smo si ljubljansko džamijo, oziroma Muslimanski kulturni center v Ljubljani ogledali prvič od blizu in od znotraj je bila to zelo zanimiva in lepa izkušnja. Zahvaljujemo se ga. Eli Porić za izjemno predstavitev MKC v Ljubljani. Želimo Vam in Vašim najbližjim obilo zdravja, zadovoljstva, osebne sreče in vsega dobrega tudi v bodoče.

Viri:

Džamija v Ljubljani – Wikipedija, prosta enciklopedija;

Džamija v Logu pod Mangartom – Wikipedija, prosta enciklopedija;

Fotografije: g. Jožef Poje in Janez Gomzi – osebni arhiv;

Foto album: g. Jožef Poje

Povezava do albuma: Ta veseli dan kulture: “MKCL”, 3. 12. 2024;

Pripravil: Janez Gomzi

Ljubljana, 3. 12. 2024