3. december 2016: TA VESELI DAN KULTURE

Članice in člani ljubljanske sekcije DU MO smo se tudi letos, 3. 12. 2016 za Ta veseli dan kulture, srečali v Ljubljani. Tokrat smo obiskali Narodno galerijo na Prešernovi 24.

V Prešernovem letu 2000 je ministrstvo za kulturo začelo s pobudo dneva odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov. Z leti se je preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kulturni dogodek in veselo praznovanje ob 3. decembru, Prešernovem rojstnem dnevu. Tudi letos so v soboto, 3. decembra svoja vrata odprli številni nacionalni in občinski kulturni zavodi. Zvrstili so se brezplačne predstave, razstave, koncerti, predavanja, vodenja in delavnice.

Narodna galerija

Narodna galerija je osrednja nacionalna ustanova za starejšo umetnost v Sloveniji.  Ustanovljena je bila leta 1918. Hrani največjo zbirko umetnin, ki so nastale na slovenskem ozemlju v obdobjih med srednjim vekom in modernizmom, do 20. Stoletja. Svoje prostore ima v stavbi ljubljanskega Narodnega doma.

Septembra leta 1869, po Vižmarskem taboru, se je skupina slovenskih rodoljubov zavezala, da bodo zgradili Slovenski dom. Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno 18. septembra 1918. Del prostorov je prevzelo leta 1919, potem ko je eno leto razstavljalo umetnine v ljubljanski Kresiji. V prostore Narodnega doma, kot se je kasneje poimenoval, se je Narodna galerija preselila leta 1928. Prvo razstavo slovenskih avtorjev so odprli leta 1928, dokončno pa so jo uredili leta 1933. Leta 1945 je poslopje Narodnega doma postalo samo last Narodne galerije, ki je bila leta 1946 razglašena za državno ustanovo. V zgradbi je več let gostoval tudi Zavod za spomeniško varstvo, telovadno društvo Partizan pa je ostalo do leta 2010.

Za Narodno galerijo je bilo prelomno leto 2001, ko se je končala gradnja povezovalne vhodne avle po načrtih biroja Sadar Vuga Arhitekti. S tem si je Narodna galerija postavila nove naloge, odprle so se tudi možnosti za nove oblike posredovanja kulturne dediščine v svetu spreminjajočih se razmerij med obiskovalci in muzejskimi ustanovami, ki jih bo, kakor v vseh nacionalnih galerijah po svetu, določil in izoblikoval šele čas.

Odmevna je bila selitev Robbovega vodnjaka v galerijo leta 2008, dolgo načrtovani podvig se je uresničil pod vodstvom dr. Barbare Jaki. Temu dogodku je leta 2010 sledil simpozij na temo Robbovega vodnjaka in kiparjevega opusa.

Med mejniki razstavne in raziskovalne dejavnosti Narodne galerije je bila leta 2008 realizirana obsežna in v javnosti nadvse lepo sprejeta razstava slovenskih impresionistov in njihovih sodobnikov. To je bila tudi spodbuda za gostovanje razstave slovenskih impresionistov v Petit Palais v Parizu leta 2013.

Narodni dom

Narodni dom v Ljubljani je monumentalna palača z neorenesančno fasado, zgrajena konec 19. stoletja ob promenadi med mestnim jedrom in parkom Tivoli. Zaradi prostorske stiske je bil leta 1993 severno od nje zgrajen prizidek, kamor so preselili del zbirk, zgradbi je kasneje povezal vmesni trakt. Sam Narodni dom je bil med leti 2012 in 2016 v celoti prenovljen.

Leta 1993 je bila palača Narodni dom razglašena za kulturni spomenik. Leta 1995 je zaživelo Društvo prijateljev Narodne galerije, zamisel pa ni bila povsem nova, kajti podobne ideje so se porodile že ob ustanovitvi društva Narodna galerija leta 1918. Med projekti vseslovenske narave posebej izstopa velika razstava Gotika v Sloveniji, ki jo je Narodna galerija priredila leta 1995 v sodelovanju s Filozofsko fakulteto iz Ljubljane. Razstava je teoretsko zaobsegla vse umetnostne zvrsti in celotno slovensko etnično ozemlje. Projekt Gotika v Sloveniji je hkrati odprl vrata novega galerijskega poslopja in tako postal nov mejnik v zgodovini Narodne galerije. Z novimi prostori so se povečale možnosti za izvajanje njene temeljne, davnega leta 1918 zastavljene naloge: varovati premično umetniško dediščino slovenskega naroda in jo na vrhunski strokovni ravni posredovati javnosti. Vsebinsko pester program razstavne dejavnosti je dokaz ambicioznih programov s preudarnimi izbori.

Prepotrebna obnova Narodnega doma in pridobitev novih prostorov sta se začeli udejanjati, ko so stekla restavratorska dela na palači leta 2012; sklenilo jih je slovesno odprtje razširjenih zbirk Narodne galerije dne 27. januarja 2016. Otvoritvena slovesnost je bila povezana z odkritjem bronastega portreta dolgoletne direktorice Narodne galerije, dr. Anice Cevc (1926−2011), delo kiparja Mirsada Begića. Obnovitvena dela je vodil in usklajeval arhitekturni biro API ARHITEKTI v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Republike Slovenije in z Restavratorskim centrom.

Kompleks Narodne galerije je sestavljen iz treh enot, ki so med seboj povezane. Po obnovi obsega 12.670,79 m² tlorisnih površin, od tega je 3.955,98 m² namenjenih razstavni dejavnosti.

V enoviti Narodni galeriji so za širšo javnost dostopni:

• stalna zbirka umetnosti na Slovenskem – nova in razširjena osrednja nacionalna zbirka likovne umetnosti na Slovenskem,
• stalna postavitev Zbirke Zorana Antona Mušiča – donacija in volilo Narodni galeriji iz zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič,
• občasne razstave,
• Galova soba za najmlajše in za družine,
• prostori za izvajanje izobraževalnih in animacijskih programov za vse starostne skupine,
• avditorij,
• prostori za prireditve in za oddajanje v komercialne namene,
• specialna knjižnica in fototeka in
• muzejska trgovina in kavarna.

Palača Narodnega doma obsega 4.665,70 m² tlorisnih površin:

• razstavna dejavnost: 2.294,25 m²,
• izobraževalna in animacijska dejavnost: 238,35 m²,
• restavratorske delavnice: 211,85 m²,
• depoji: 106,80 m²,
• servisni in službeni prostori: 737,50 m² in
• komunikacije: 1076,95 m².

Stalno zbirko lahko imenujemo enciklopedija likovne umetnosti na Slovenskem od visokega srednjega veka do sredine dvajsetega stoletja, saj obsega več kakor 16.000 umetnin. S prostorskim povečanjem je bil omogočen prehod med vsemi tremi stavbami in med vsemi prostori stalne postavitve, ki zdaj merijo 3.100 m². V sedanji zbirki je odslej okrog 600 eksponatov. Vsebinsko je zbirka izpopolnjena. Muzej je osnovan tako, da je kar najbolj prijazen za obiskovalce. Nacionalna stalna zbirka in njeno urejeno domovanje sta orientacijska točka za oblikovanje naše identitete in našega ponosa.

Po ogledu zbirk Narodnega muzeja smo se ustavili v kavarni in si izmenjali pozitivne vtise z ogleda. Ta veseli dan kulture smo po ogledu Narodne galerije in obnovljenega Narodnega doma zaključili z mislijo, da se mnogokrat sploh ne zavedamo, kako bogato kulturno izročilo se skriva v naših muzejskih zbirkah. Vsem, ki so si od samega začetka prizadevali za vzpostavitev institucije kakršna je Narodni muzej Slovenije, tako ustanoviteljem kakor tudi predanim vodjem in delavcem, ki so vsak v svojem obdobju nadgradili bogate zbirke in tudi v širni svet ponesli slavo naših domačih umetnikov, gre velika zahvala in spoštovanje.

Kustosinja Narodnega muzeja, mag. Kristina Preininger nas je slikovito in profesionalno popeljala skozi zbirke in izjemno kulturno dediščino. Zelo predano in kvalitetno nam je predstavila ključna dela in obdobja, za kar se ji iskreno zahvaljujemo in tudi v bodoče želimo veliko uspehov Narodni galeriji.

Kontakt:

Narodna galerija, Prešernova 24, 1000 Ljubljana

T: 01 241 54 18; E: Info Narodna galerija in/ali Kristina Preininger

Vir: O Narodni galeriji in Narodna galerija Slovenije na Wikipediji

Naš Ta veseli dan kulture sva z g. Jožetom Pojetom zabeležila, Jože pa pripravil tudi foto album z naslovom Ta veseli dan kulture, 3.12.2016.

Pripravil: Janez Gomzi

Ljubljana, 4. 12. 2016