16. oktober 2025: KOROŠKA – RUDNIK MEŽICA, PODZEMLJE PECE, …
V četrtek, 16. 10. 2025 Ljubljanska sekcija DU MO smo se odpravili na Koroško. Ogledali smo si Rudnik Mežica in se seznanili z Mežico. Po ogledu Rudnika Mežica, oziroma Podzemlja Pece smo imeli kosilo v Gostišču Marin-Miler v Šentanelu.
Iz Ljubljane smo se podali na Koroško, v Mežico. Mežica leži v razgibani kotlini ob sotočju potoka Šumca in reke Mežice. Je sedež in središče istoimenske občine. Mežica ima značilnosti alpskega središča, ki ga obdajajo mnogi zeleni vrhovi, od katerih je najvišji vrh Peca – 2126 m. Kraj je bil v preteklosti poznan kot pomembno rudarsko središče. Imeli smo srečo, saj smo prispeli točno, kajti promet je bil »tekoč«. Po prihodu v informacijski center Karavanke UNESCO Globalnega Geoparka, oziroma do muzeja rudnika Mežica, PODZEMLJE PECE – Turistični rudnik in muzej, smo se nekoliko osvežili in okrepčali. Nato so nas sprejeli izkušeni vodniki, ki so nas opremljeni s čelado in rudarsko svetilko. Po vkrcanju na pravi rudarski vlakec, oziroma, ko smo se »spretno stlačili« v lesene vagončke, smo se odpeljali do osrčja rudnika. Vožnja po 3,5 km dolgem Glančnikovem rovu je zares edinstveno doživetje. Vožnja traja približno 15 minut, no, kakšno minuto več, zagotovo pa ni za tiste, ki so malo klavstrofobični. Ves čas vožnje so vrata vagončka zaprta, vse naokrog je tema, vlakec drdra, ropota, zavija, pospešuje, … Na »končni« postaji, v revirju »Moring« smo izstopili, se zbrali v dvorani, kjer smo se seznanili s podzemljem Pece. Prijazna, strokovna in predana vodnica nas je popeljala po 1,5 km dolgi tematski krožni poti, do koder smo se povzpeli po stopnicah eno obzorje više. Ogledali smo si del rudnika, kjer so predstavljeni načini rudarjenja in rudarska oprema, ki so jo rudarji uporabljali v različnih zgodovinskih obdobjih. Predstavila nam je zgodovino rudarjenja. S pomočjo razstavljenih eksponatov smo si lahko doživeto predstavljali kako težko, naporno in nevarno je bilo knapovsko življenje in kakšen je bil »knapovški šiht«.
Rudnik svinca in cinka Mežica je eden najstarejših rudnikov v Evropi, s prvimi pisnimi omembami iz leta 1665. Rudo so na tem območju odkrili že Rimljani. Prvi zapis o odkopanem svincu pod Peco se nahaja v računski knjigi koroškega vojvode Ernesta Železnega iz leta 1424. Leto 1665 pa je bilo izdano prvo dovoljenje za opravljanje rudarskih del. Rudarjenje svinčeve in cinkove rude se je nadaljevalo 332 let z nekaj vmesnimi prekinitvami. Leta 1620 se je v Črno naselil fužinar in rudar iz Labotske doline Melhior Puc ter prenesel tudi svoje koncesije za dve talilni peči. Leta 1624 je rudnik in fužine prodal grofu H. L. Thurnu iz Pliberka. Šele leta 1809, ko je rudnik pripadel Napoleonovim Ilirskim provincam, je mežiški rudnik doživel svoj vzpon. Rudarska družba Brunnerja-Kompoša je uvedla sodobne tehnike in metode dela. Leta 1871 je bila ustanovljena družba Bleiberger Bergwers Union in prevzela vse obrate na tem območju, po letu 1896 pa se je osredotočila na predelavo rude v Žerjavu. Proizvodnja je hitro naraščala in dosegla po 1. svetovni vojni 1% svetovne proizvodnje svinca. Leta 1921 je prevzela rudnik angleška družba The Central European Mines Limited Mežica, leta 1945 pa je bilo podjetje podržavljeno. V letih od letih 1898-1965 je bilo zgrajenih 10 električnih central. Od teh obratujeta le še dve največji, obe v podzemlju rudnika. Leta 1907, z združitvijo hidroelektrarn v Žerjavu, Podpeci in na Poleni, je v Mežici nastal prvi elektro-energetski sistem vzporedno delujočih elektrarn v Sloveniji. Od leta 1917 do 1934 je imel rudnik tudi svojo, 13 km dolgo, ozkotirno železnico od Prevalj do Žerjava. Zaradi izčrpanih rudnih zalog je bilo leta 1993 odkopavanje ustavljeno, topilnica svinčenih odpadkov in tovarna akumulatorjev sta začela z uvažanjem svinca. Rudnik je bil preurejen v muzej, znotraj rudnika je bila zgrajena kolesarska pot. V rudniku je urejen tudi prostor namenjen koncertom in drugim različnim dogodkom. V vseh letih rudarjenja so izkopali več kot 800 km rovov. Večino rovov so izkopali v trdo kamenino, rudo in jalovino pa so iz rudnika odvažali z vozički po številnih transportnih poteh.
Muzejski sklop opuščenega rudnika sestavljajo: stara uprava iz leta 1926, preurejena v rudarski muzej, Glančnikov rov z delom revirja Moring iz leta 1886, rudniške delavnice in Mašinhaus iz leta 1926 in Fridrihov rov, urejen za kolesarjenje. Celoten muzejski sklop ohranja spomin na nekdaj močno razvito rudarsko dejavnost, zdaj pa so posamezni deli urejeni za turistične, izobraževalne in študijske namene. Poleg predmetov iz rudarske dejavnosti, zbirk rud, mineralov in fosilov si je v muzeju mogoče ogledati tudi rudarsko stanovanje, kjer so prikazane bivalne razmere in navade rudarskih družin v prvi polovici 20. stoletja. V Žerjavu je ohranjena in obnovljena tudi nekdanja separacija, ki je bila zgrajena leta 1915 in je zavarovana kot tehnični spomenik. Polni vtisov smo se iz rudnika vrnili z rudarskim vlakom, ki nas je drdrajoč, ropotajoč, … pripeljal nazaj na površje, na izhodiščno postajo.
Po poučnem ogledu Podzemlja Pece smo se odpravili na kosilo v Šentanel, v Gostišče Marin-Miler. Tam so nas razvajali z odlično lokalno, Koroško hrano. Ponudili so nam hrano značilno za Koroško okolje, z domačimi, lokalnimi sestavinami. Tako smo okusili odlično juho, tako govejo kakor gobovo, dušeno domačo Galloway govedino, pečenko mangalice, mežerli z ajdovo kašo, restano rpico, govedino s kruhovim hrenom in kvočeve nudlne z domačimi hruškami, … Vsem generacijam družine Miler želimo obilo zdravja, zadovoljstva in vsega dobrega tudi v bodoče, …
Po prelepem in poučnem dnevu, ki smo ga preživeli na Koroškem, nas je voznik Škufca varno pripeljal nazaj v Ljubljano.
Kontakt:
KOROŠKA – RUDNIK MEŽICA; PODZEMLJE PECE – Turistični rudnik in muzej
Glančnik 8, 2392 Mežica; M: 031 316 657; T: +386 2 870 01 80 in E: info@podzemljepece.com;
Gostišče Marin – Miler; Šentanel 8, 2391 Prevalje;
Kontakt: Jurij Miler; M: 041 654 886; T: 02 824 05 50; E: info@marin-miler.si;
Viri:
Podzemlje Pece – Doživite Podzemlje Pece;
Rudnik Mežica – Wikipedija, prosta enciklopedija;
Fotografije: g. Jožef Poje, Janez Gomzi – osebni arhiv in splet;
Foto album: g. Jožef Poje;
Povezava do foto albuma: Koroška – Rudnik Mežica 16. 10. 2025;
Pripravil: Janez Gomzi
Ljubljana, 17. 10. 2025