18. oktober 2018: Gorenjska: Mojstrana – Slovenski planinski muzej in Planica – Nordijski center
V četrtek, 18. 10. 2018 smo se članice in člani ljubljanske sekcije DU MO podali na Gorenjsko. V Mojstrani smo si ogledali Slovenski planinski muzej. Spoznavanje Gorenjske smo nadaljevali v Planici, kjer so nam prijazno predstavili Nordijski center, ki smo si ga po uvodni predstavitvi ogledali tudi sami. Podali smo se na ogled skakalnic in na sprehod po okolici. Kosilo smo imeli v Gostilni UH v Ratečah.
Letos slavimo 240 let od prvega vzpona pogumnih mož na goro vseh Slovencev, na Triglav. Zato smo se odločili, da se malo poučimo tudi o teh dogodkih. Obiskali smo Slovenski planinski muzej v Mojstrani, ki je namenjen sistematični obdelavi in proučevanju kulturne dediščine slovenskega gorništva in planinstva. Odprt je bil 7. 8. 2010, natanko 115 let po odprtju Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Poslanstvo Slovenskega planinskega muzeja je prikazati zgodovino delovanja Slovencev v domačih in tujih gorah ter prikazati lepote in vrednot gorskega sveta ter trajno ohranjati pomen planinske tradicije slovenskega naroda.
Kako je nastajal Slovenski planinski muzej?
Prvi zapis o »alpskem« muzeju najdemo v Planinskem vestniku že 1901. V času prve svetovne vojne je ideja o muzeju zamrla in se spet pojavila 1932, ko je bila organizirana razstava planinstva na Ljubljanskem sejmu. Po drugi svetovni vojni se je ponovno okrepila dejavnost planinskih društev in Planinske zveze. Najbolj dejavni na tem področju so bili na Gorenjskem. Po 1970 se je muzejska dejavnost prenesla v Mojstrano, pod vodstvom Avgusta Delavca. Prirejali so planinske razstave po Gorenjskem in drugje po Sloveniji. V Mojstrani je obstajala Triglavska muzejska zbirka od 1984. Zbrano gradivo je prerastlo tovrstni muzej in 1996 je bilo podpisano pismo o nameri postavitve Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani med partnerji v projektu: občino Kranjska Gora, Planinsko zvezo Slovenije in PD Dovje – Mojstrana. Kasneje sta se pridružila še Zavod Triglavski narodni park in Gornjesavski muzej Jesenice. Aktivnosti za gradnjo so potekale od 2002 in sicer odkup zemljišč, izdelava projektne dokumentacije, pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobitev finančnih sredstev. Temeljni kamen je bil položen 24.8.2007. Ustanovljena je bila fundacija Ustanova Avgusta Delavca, ki je zbirala manjkajoča sredstva za izgradnjo in delovanje muzeja. Po zaprti finančni konstrukciji so se pripravljalna dela za gradnjo pričela 22.7.2008, gradnja pa 7.8.2008. Projekt je bil delno sofinanciran tudi s strani Evropske skupnosti. Strokovni upravitelj zbirke je Gornjesavski muzej Jesenice, ki je pridobil pooblastilo Ministrstva za kulturo RS za izvajanje javne službe. Sofinanciranje delovanja Slovenskega planinskega muzeja v obdobju 2010–2015 so podprli vsi partnerji v projektu.
Oblikovno stavba sledi urbani morfologiji okolja. Stavba je oblikovana kot skalna gmota. Streha in zunanja stena sta enako oblikovani in pokriti s sivo pločevino, fasada povzema obliko visokogorskega planšarskega zavetišča morda tudi bivaka. Muzej je znotraj sodobno oblikovan in upošteva najsodobnejše trende muzejskih zasnov, vgrajena je tudi najnovejša avdiovizualna in informacijska tehnologija. Arhitekturna zasnova je delo projektne skupine izr. prof. dr. Borisa Leskovca in sodelavcev.
Z zanimanjem smo prisluhnili mlademu kustosu z Dovjega, ki nas je zelo domiselno popeljal skozi zbirke v muzeju. Na koncu smo si ogledali tudi film o naših prekrasnih gorah, naravnih lepotah, o ljudeh ter predanih gornicah in gornikih, …
Mogoče bi bilo smotrno razmisliti in poleg slike helikopterja slovenske policije postaviti tudi sliko helikopterja slovenske vojske s podatki, koliko ur je bil angažiran in koliko reševanj v gorah so opravile posadke SV. Upokojene pripadnice in pripadniki slovenske vojske in MORS smo namreč prepričani, da je helikopterska enota slovenske vojske veliko storila za razvoj gorništva, usposabljanja gornikov in reševalcev, za delovanje stalne meteorološke službe na Kredarici in kar je najpomembneje, veliko je bilo tudi narejenega na področju reševanja v gorah. Veliko je bilo rešenih človeških življenj obiskovalcev gora in veliko energije gorskim reševalcem je bilo prihranjene, ko so bili v reševanje v gorah vključeni helikopterji slovenske vojske. Helikopterska enota slovenske vojske tudi redno sodeluje s Planinsko zvezo Slovenije in pomaga pri oskrbi in pri obnovi planinskih postojank. Nenazadnje, tudi simbol z vrha Triglava, Aljažev stolp je bil letos na obnovo v dolino in nazaj na vrh prepeljan z vojaškim helikopterjem.
Obisk Gorenjske smo nadaljevali z obiskom Nordijskega centra v Planici. Ob prihodu nas je prijazno sprejel Vodja Nordijskega centra Planica, g. Jure Žerjav in nam o simbolu slovenskega športa Planici – kraju dobrega počutja, njenih naravnih lepotah, srčnih ljudeh, številnih obiskovalcih in odličnih tekmovalcih povedal veliko zanimivega. Najmodernejši Nordijski center na pragu Triglavskega narodnega parka predstavlja edinstven kompleks, ki obiskovalcu ponuja izjemno okolje za oddih, sprostitev, športno aktivnost in zabavo. Sedem novih skakalnic z Bloudkovo velikanko in Letalnico bratov Gorišek tvori kompleks osmih skakalnic, ki skupaj s tekaškimi progami, sodobnima vetrovnikoma in z vsemi spremljajočimi objekti predstavlja največji športno skakalni center na svetu. Prve aktivnosti za gradnjo Nordijskega centra so se pričele z odkupom zemljišč 2007. Vlada Republike Slovenije je z lastništvom prevzela tudi obveznosti vzdrževanja in investiranja v infrastrukturo. Po sedmih letih trdega dela (2009-2015) in znanja slovenskih arhitektov, krajinskih arhitektov ter gradbenih, strojnih, elektro in hidro inženirjev je Planica postala edinstven kompleks, ki ga ni nikjer na svetu. Z novim skakalnim in tekaškim centrom in z ostalimi spremljajočimi objekti Nordijski center Planica omogoča celoletni izkoristek športnih dejavnosti za obiskovalce in športnike.
Poleti je v tri etažni podzemni večnamenski športni dvorani Osrednjega objekta zasnežena proga za tek na smučeh, ki se pozimi lahko spremeni v garažo, v času tekmovanj pa v novinarsko središče in servis tekmovalnih ekip. Nad tlemi med mogočnimi gorami je atletsko nogometni stadion, okoli katerega se vije rolkarska proga. Pozimi se stadion spremeni v smučarsko tekaški stadion s sedem kilometrov dolgo smučarsko tekaško progo, ki se navezuje na 30 kilometrov obstoječih rekreacijskih poti.
Adrenalinskim pustolovcem je z ene od treh največjih skakalnic na svetu omogočen spust po 566 m dolgi in najstrmejši jeklenici na svetu – »Zip-line«. Povprečen naklon spusta je 38,33 odstotka, dosežena hitrost od 40 do 90 km/h. V Osrednjem objektu je horizontalni in vertikalni vetrovnik, skozi katerega piha veter s hitrostjo do 250 km/h in omogoča vadbo širokemu spektru športnikov ter preizkus posameznikovih aerodinamičnih sposobnosti.
Gospod Jure Žerjav nam je s ponosom povedal, da je Nordijski center dobro obiskan tako s tekmovalci z vsega sveta, ki se pripravljajo na zimsko sezono, kakor tudi z obiskovalci iz Slovenije in tujine. Vsi smo si lahko v muzeju ogledali zgodovino smučanja, nekateri so se sprehodili na vrh Letalnice bratov Gorišek in premagali višinsko razliko 202 m, oziroma 1191 stopnic. Nekateri pa smo se s panoramsko sedežnico zapeljali na vrh letalnice in v čudovitem vremenu uživali v enkratnem razgledu proti Mojstrovkam, Tamarju, Ratečam in Tromeji, … pogled je segel do Cimprnika (1745 m), od koder je prav čudovit razgled na ves Nordijski center, še posebej na skakalnice. Po okrepčilu v restavraciji Osrednjega objekta smo se odpravili v Rateče, kjer smo imeli kosilo v Gostišču UH Kavalar.
V družinskem Gostišču UH Kavala v Ratečah, ki deluje od leta 1995 lahko sprejmejo od 50 do 100 ljudi. Ga. Sonja Kavalar lahko ponudi širok izbor domačih jedi, kosil in jedi po naročilu. Mi smo za kosilo izbrali govejo in gobovo juho, svinjsko pečenko, dunajski zrezek, rateški krap, solato in sladico.
Velika večina udeleženk in udeležencev je bila z ogledom Slovenskega planinskega muzeja, Nordijskega centra in s kosilom zelo zadovoljna. Tako smo zaključili lep jesenski dan, v Mojstrano in Planico pa se bomo še vračali s svojimi družinami in vnuki, ustavili pa se bomo tudi v Gostišču UH.
Viri in povezave:
Kontakt: Slovenski planinski muzej, Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana
T: +386 (0)8 380 67 30 in E: info@planinskimuzej.si;
Kontakt: Lokacija: 4283 Rateče – Planica
T: +386 (0)31 689 806 in E: info@nc-planica.si;
Nordijski center Planica na spletni enciklopediji;
Nordijski center Planica – izjemen kompleks svetovnih dosežkov na MMC RTV SLO;
Kontakt: Rateče 16a, 4283 Rateče – Planica
T: +386 (04) 587 61 95; M: +386 (31) 641 043;
Foto album Mojstrana in Planica, 18.10.2018 je izdelal Jožef Poje;
Pripravil: Janez Gomzi
Ljubljana, 22. 10. 2018
