16. november 2017: Martinovanje na Dolenjskem na Turistični kmetiji FAJDIGA
V četrtek, 16. 11. 2017 smo se člani in članice ljubljanske sekcije DU MO odpravili na Martinovanje. Martinovanje smo letos organizirali na prijetni Turistični kmetiji Fajdiga v Temenici pri Šentvidu pri Stični na Dolenjskem.
Pred prihodom na Turistično kmetijo Fajdiga smo si ogledali cistercijanski samostan Stična, ki mu pravijo tudi Cistercijanska Opatija Stična. To je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje. Našo pozornost pa je pritegnila tudi zanimiva Zeliščna lekarna patra Simona Ašiča.
Po prihodu v Stično, pred vstopom v Cistercijanski samostan Stična, smo malo pokramljali in se primerno okrepčali. Prijazna vodička ga. Bina Skubic iz Muzeja krščanstva na Slovenskem je prvo skupino popeljala v muzej in samostan, druga skupina, pa je odšla v Zeliščno lekarno patra Simona Ašiča.
Ga. Bina Skubic nam je razkazala samostan čigar začetki segajo v leto 1132, v čas romanike. Samostan je kmalu postal versko, cerkveno, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. Samostanska knjižnica je do jožefinskih reform varovala dragocene iluminirane Stiške rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja. Iluminirani rokopis je rokopis, katerega besedilo je okrašeno z okrašenimi črkami, robovi in miniaturnimi ilustracijami. V Stični je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben Stiški rokopis, eden prvih pisnih spomenikov v slovenščini. Vodička nam je pripovedovala o zgodovini samostana in njegovem pomenu za lokalno, pa tudi za širšo skupnost. V Muzeju krščanstva na Slovenskem smo si z zanimanjem ogledali stalne razstave: »Življenje za samostanskimi zidovi«, »Zgodovina krščanstva na Slovenskem«, kakor tudi »Arhiv misijonarja in škofa Friderika I. Barage«.
Ga. Bina Skubic nam je pokazala tudi številne zbirke. Zbirka devocionalij zajema voščene figure, križe, svetinjice, relikviarije, podobice, rožne vence in votive. Umetnostnozgodovinska zbirka zajema slike, kipe in arhitekturne plastike. V etnološki zbirki smo si lahko ogledali slike na steklu, ljudsko umetnost, jaslice, meniške delavnice in panjske končnice. V zbirki liturgičnih predmetov lahko vidimo cerkveno posodje in cerkvena oblačila. Kulturnozgodovinska zbirka vsebuje pohištvo, ure, numizmatično zbirko in kovance. Fotografska zbirka zajema fotografsko gradivo in fotografije na steklo. Poleg naštetih so še naslednje zbirke: arheološka zbirka, zbirka misijonarja Friderika Ireneja Barage, zbirka Friderika I. Barage, zbirka starin Leopolda Kozlevčarja in druge.
Ogleda
li smo si tudi osrednji prostor stiškega samostana. To je križni hodnik, ki je sestavljen iz štirih hodnikov. Križni hodniki obdajajo križni vrt. Križni hodnik še danes velja za enega najlepših gotskih križnih hodnikov na Slovenskem.
Prostori okoli križnega hodnika so bili po pravilih cistercijanskega reda razporejeni v natančno določenem zaporedju. V vzhodnem kraku je bila posebnega pomena kapiteljska dvorana, kjer so menihi sprejemali vse pomembnejše odločitve. Ob južnem kraku je izstopal predvsem refektorij, s štukaturami okrašena meniška jedilnica, ki je v današnji obliki nastala v 18. stoletju.
V sklopu samostana se nahaja tudi »Bazilika Žalostne Matere Božje«, ki smo si jo ravno tako pozorno ogledali. Sezidana je bila v 12. stoletju, kot romanska triladijska slopna bazilika. V 17. stoletju so za časa opata Jakoba Reinprechta (1603-1626) romansko cerkev prezidali v baročnem stilu, močno spremenili njeno zunanjo in notranjo podobo in jo skrajšali za eno arkado. Naslednja sprememba je bila v času opata Viljema Kovačiča (1734-1764). Po reformah cesarja Jožefa II. konec 18. stoletja je cerkev postala župnijska. Leta 1936 je bila ob njeni osemstoletnici razglašena za baziliko. Ladja današnje cerkve meri 62,30 m, široka je 18 m. Glavnina cerkvene opreme: oltarji, prižnica, klopi v meniškem koru, orgle, del klopi v cerkvi, je poznobaročna, iz druge polovice 18. stoletja. Glavni oltar je posvečen »Žalostni Materi božji«.
Po ogledu cistercijanskega samostana in bazilike smo se podali v »Zeliščno lekarno patra Simona Ašiča«. V lekarni nam je prijazen farmacevt g. Klemen Križaj v dobri uri predstavil dejavnost lekarne in trgovinice. Posebej je poudaril rek patra Simona Ašiča, ki glasi: “Pri uporabi zelišč bodimo natančni in potrpežljivi: ozdravljenje prihaja počasi, ko pa pride, je temeljito!”
G. Klemen Križaj nam je predstavil rezultate dela patra Simona Ašiča. V Zeliščni lekarni tako še dandanes lahko preizkusimo čajne mešanice in filter čaje po recepturi patra Simona Ašiča, ki jih je preko 45. Predstavljene so nam bile tudi tinkture (15) ter mazila (9). Govora je bilo tudi o glini in sicer o glin v prahu ter glineni obkladek. Zanimiv je bil tudi del predstavitve, ki je govoril o kisih (7). Prav tako so bili omenjeni sirupi, olja, razpršila, grenčice in obkladki. Vse to je izdeloval pater Simon Ašič in vse te izdelke lahko dobimo v zeliščni lekarni v Stični. Stiška čajnica pa se nahaja tudi v Ljubljani, na naslovu: Poljanska cesta 6, 1000 Ljubljana; Tel.: 01 320 77 68 in E-naslov: stiska.cajnica@gmail.com.
Prijazen, strokoven in skromen farmacevt g. Klemen Križaj je v Zeliščni lekarni dosegljiv od ponedeljka do petka, med 8.00 in 15.00 in po telefonu 01 787 70 65. Najraje pa vidi, če se pri njem s svojimi vprašanji oglasite osebno. Pri osebnem razgovoru je namreč lažje vzpostaviti ustrezen kontakt in takrat se lahko bolje svetuje in pogovori.
Po končanem poučnem in zanimivem obisku Stične, smo se odpravili proti Temenici, kjer so nas pričakali prijazni gostitelji z domačo kapljico in odlično hrano. Za dobro voljo, glasbo za ples in veselo vzdušje je poskrbel glasbenik Jože. Med ostalimi točkami je bil zelo zanimiv, poučen in hudomušen »ritual«, oziroma »krst mladega vina«. Ves čas pa so prijazna dekleta iz družine Fajdiga skrbela, da kozarci niso bili prazni in da nam je bilo lepo postreženo.
Lep in zanimiv dan smo zaključili ob lepi domači pesmi v trenutku, ko nam je bilo vsem prijetno toplo pri srcu.
Več o cistercijanskem samostanu Stična na spletnih straneh:
Cistercijanska opatija Stična;
Cistercijanski samostan Stična na Wikipediji;
Muzej krščanstva na slovenskem;
Več o Zeliščni lekarni patra Simona Ašiča:
Zeliščna lekarna patra Simona Ašiča;
Kontakt: Turistična kmetija Fajdiga, Temenica 4, 1296 Temenica;
T: 01 78 74 071 in/ali M: 031 505 679;
Povezava na foto-album, ki ga je izdelal g. Jožef Poje:
Fotografije: Janez Gomzi
Pripravil: Janez Gomzi
Ljubljana, 28. 11 .2017
