- november 2016: Martinovanje – slovenska Istra
Ljubljanska sekcija DU MO si je za letošnje martinovanje izbrala slovensko Istro. Na poti iz Ljubljane smo naredili postanek na Socerbu in v Hrastovljah. Ogledali smo si grad Socerb, restavracijo in grajsko klet. S Socerba smo lahko opazovali Piranski in Tržaški zaliv, Piran, Luko Koper, Trst, pogled je segal do Devina, Tržiča in na horizontu do Gradeža. V nadaljevanju smo si v Hrastovljah ogledali cerkev Sv. Trojice in zanimivo zbirko zasebnega zbiralca. Na turistični kmetiji Škrgat v Hrastovljah, smo si odpočili, popili kavico in čaj, ter preizkusili njihove domače dobrote. V ospredju je bilo letošnje vino. V izletniški kmetiji Jakomin v Kubedu so nas pričakali s harmonikarjem in njihovimi domačimi dobrotami. V prijetnem druženju in veselem razpoloženju ob prešerni domači glasbi in pesmi, smo zaključili lep in zanimiv dan. Podrobnosti so opisane v nadaljevanju, Jože Poje pa je vse tudi dokumentiral.
Socerb – grad Socerb ali grad Strmec:
Grad Socerb imenovan tudi grad Strmec je grad v bližini naselja Socerb na kraškem robu. Uvrščamo ga med pomembnejše primerke utrdbene arhitekture Kraškega roba. Grad je imel zaradi izredne strateške lege v preteklosti izredno velik pomen. Zrasel je na pomolu strmega skalnega roba, kjer prehaja Kras v valovito Šavrinsko gričevje. Z dobrim položajem je obvladoval tržaško zaledje in trgovske poti med Kranjsko in morjem. Grad ima zelo burno zgodovino. Zaradi pomembne strateške lege so se v preteklosti zanj bojevali Benečani, Tržačani oziroma Habsburžani.
Omenjen je bil že v srednjem veku. V 14. stoletju je bil grad v lasti beneške družine Ducaini. Grad je bil večkrat poškodovan zaradi raznih vojn. Lastniki gradu so se neprestano menjavali. Po tržaško-benečanski vojni, na začetku 16. stoletja, je grad prešel pod avstrijsko lastništvo. Kranjskemu plemiču Nikolaju Rauberju ga je leta 1521 v fevd dal cesar. Na začetku 17. stoletja je bil njegov lastnik Benvenuto Petač, ki je imel zasebno vojsko Uskokov. Leta 1678 je grad obiskal Valvasor ter ga narisal in opisal. Od Petača ga je leta 1702 kupila nadvojvodska komora Socerb in ga kasneje, leta 1766, prodala družini Montecuccoli iz Modene. Grad je leta 1780 zaradi udara strele pogorel. V letih 1924/25 je Tržačan Demetrius de Economo obnovil del obzidja. 150 metrov stran je vhod v Sveto jamo, ki je globoka 44 m in dolga 200 m. Legenda o jami pravi, da je v njej kot puščavnik dve leti prebival mladi sveti Socerb, potem ko je prestopil v krščansko vero. Zaradi njegove vere ga je leta 283 oz. 284 usmrtil tržaški guverner. Jama je bila spremenjena v svetišče, v njej se je do druge svetovne vojne vsako leto 24. maja izvajala sveta maša.
V času narodnoosvobodilne borbe je bil grad zaradi svoje odlične strateške lege pomemben tako za partizanske enote, ki so ga uporabile za sedež VOS-a in ljudskega sodišča, kot za nemške enote, ki so ga zasedle jeseni 1944 in ga preuredile v utrjeno postojanko.
V povojnem času je bil grad preurejen. Današnja podoba gradu je zelo skromna. Danes je priljubljena izletniška točka s svojimi naravnimi in kulturnimi zanimivostmi in služi v gostinske ter turistične namene. Lastnik restavracije na gradu Socerb Milan Graj, nam je prijazno pokazal svojo restavracijo in zanimivo grajsko klet. Kontakt: Milan Graj, M: 041 571 544; Restavracija Grad Socerb, Socerb 7, 6275 Črni Kal.
Vir: Wikipedija – Grad Socerb in Kulturno zgodovinske znamenitosti Slovenije – Grad Socerb
Hrastovlje – cerkev Sv. Trojice:
Na vzpetini nad vasjo Hrastovlje stoji taborsko obzidje. Cerkev in obzidje sta zgrajena na živi skali, zato nimata globokih temeljev. Iznad obzidja se dviga vrh zvonika s piramidalno kapo. Za zidom je skrita kamnita podružnična srednjeveška cerkev z izstopajočo apsido. Cerkveno stavbo so postavili v poznoromanski tradiciji pred 15. stoletjem ali najkasneje do l. 1480 kot navidezno triladijski prostor z dvema vrisanima stranskima apsidama in izstopajočo glavno apsido. Ob vhodu je prizidan omenjeni zvonik. Obzidje, postavljeno v 15. in začetku 16. stoletja, je tlorisno nepravilen četverokotnik z valjastima stolpoma v izpostavljenih vogalih in ohranjenimi strelnimi linami v dveh etažah. Cerkev je zidana večinoma iz kamna, tako kot je značilno za celotno Primorsko. Nikoli ni bila v celoti ometana, zato lahko vidimo kako je bila cerkev grajena. Vemo, da je bil vrh cerkve nekoč ponovno pozidan, vendar razloga za to ne poznamo. Cerkev je krita s skrilom – debelimi lomljenimi kamnitimi ploščami, ki so značilna streha za Sredozemlje oziroma »prastreha« vseh mediteranskih dežel. Oken na cerkvi ni veliko, to pa zaradi vremenskih razmer. Poleti je bil prostor z malo okni zavarovan pred pripeko, pozimi pa pred burjo. Zaradi majhnega števila oken je v notranjosti cerkve precej temačno. Leta 1896 so na severni strani cerkve prebili lino za okno, vendar so pri tem na žalost uničili nekaj stenskih poslikav. Cerkev naj bi bila nekoč kljub manjšemu številu oken bolje osvetljena kot danes, to pa zaradi mogočnega obzidja, ki ga nekoč še ni bilo. Obzidje zdaj cerkvi jemlje veliko svetlobe.
Cerkev je po opredelitvi višinsko stopnjevalna cerkev. Take cerkve so na slovenskem nastajale le v gotski dobi, saj primerkov iz romanske dobe nimamo. Nastajale so na primer na Ptujski Gori, v Slovenskih goricah,… Hrastoveljska cerkev se od ostalih romarskih cerkev razlikuje po tem, da ima zvonik pozidan na zahodni strani, medtem ko imajo vse druge romarske cerkve majhne lesene stolpiče. Cerkev je dolga 11,7 metrov in široka 6,05 metra. S temi merami je ena najmanjših cerkev naokoli in ne presega niti povprečne širine in dolžine majhnih vaških podružnic. Nekateri trdijo, da je cerkev po istrsko zaokrožena različica renesančne arhitekture iz 2. polovice 15.stoletja. Izgled vzhodnih vrat v cerkev, kot ga danes poznamo, je nastal okoli leta 1776. Prvotna vhodna vrata so verjetno segala do zvonika.
Notranjost cerkve je banjasto obokana in s štirimi enostavnimi zidanimi stebri predeljena v tri navidezne ladje. Vse stene in oboke do zadnjega kotička krasijo freske. Bolj temeljito poslikane cerkve v Sloveniji ni. Avtor nekoliko okorno slikanih podob je podpisani Janez iz Kastva. Slikarije so nastale okoli l. 1490, verjetno s pomočjo več sodelavcev. Dolgo so bile skrite pod ometi. Znova so jih odkrili l. 1949 in jih za tem skrbno restavrirali. Med ikonografsko zanimivejše sodijo prizori iz Geneze v glavni ladji, kjer se prvi ljudje pojavljajo v značilnem kraškem okolju. Celopostavne podobe apostolov so naslikane v nišah v apsidi, kjer je centralno postavljen Prestol milosti v apsidi. Oltarna oprema cerkvice je skromna.
Številne so freske s svetniki in preroki, posebej zanimivi so tondi z žanrskimi prizori kmečkih del, ki simbolizirajo 12 mesecev. Upodobljen je še pasijonski ciklus in na severni strani pohod s poklonom Sv. treh kraljev. Na južni steni je naslikan najbolj znan prizor s srednjeveških fresk v Sloveniji: kontinuiran Mrtvaški ples. Redek prizor kaže ples ljudi pred grobom z okostnjaki. Vrstijo se značilno oblečeni pripadniki stanov, od dojenčka, berača do kralja in papeža, ki jih okostnjaki vodijo skozi življenje do groba. Z zgodbo fresk Mrtvaškega plesa smo se vrnili nazaj v čas mističnega srednjega veka.
Oskrbnica cerkvice prijazna ga. Rozana Rihter, M 031 432 231, nam je razložila kako so poslikave odkrili, kako so nastale in njihov pomen.
Vir: Slovenia. info, Hrastovlje, Cerkev Sv. trojice in Wikipedija, Cerkev Sv. Trojice, Hrastovlje
Hrastovlje – osebna zbirka Grozdana Pohlena
Stari predmeti iz življenja domačinov, orožje iz obdobja prve in druge svetovne voljne, vojaške uniforme in še veliko več je v zbirko skrbno shranil Grozdan Pohlen. Svojo zbirko nam je ponosno pokazal. V zbirkah smo si ogledali tudi zastave, odlikovanja, slike in še marsikaj iz 1. in 2. svetovne vojne, soške fronte, srednjega veka, rimskega imperija, časov Napoleona, Marije Terezije in drugo. V zbirki je tudi kopica raznih vojaških čelad in drugih vojaških relikvij. Na dvorišču svojega muzejčka ima tudi mine in top, ki »varuje« muzej. Kontakt Grozdan Pohlen. M: 041 516 473.
Hrastovlje – turistična kmetija ŠKRGAT:
V Hrastovljah, nedaleč stran od cerkvice Sv. Trojice se na nadmorski višini 120 m nahaja 21 ha velika kmetija in vinotoč Škrgat. Pri družini Markučičevih imajo v skalo vkopano klet, v kateri je v poletni sopari prijeten hlad. V jedilnici je prostor za avtobus gostov, pred točilnim pultom pa za manjšo skupino, kjer se lahko tudi zapleše in zapoje. Za vse, ki si želijo zasebnosti, pa imajo tudi odmaknjen kotiček. Hrana je za vse enako dobra: domač kruh, domač pršut, domača panceta, domače klobase, doma pridelana zelenjava, potice, enolončnice, vino … Slednjega, pa tudi sadja imajo toliko, da se lahko gostje z njim založijo in ga odpeljejo domov. Za ljubitelje narave in kolesarjenja je v bližini Slavnik, grad Socerb, stolp v Podpeči, pa seveda obalna mesta Ankaran, Koper, Izola, Piran in Portorož. Kontakt: M: 041 768 763:
Kubed – Izletniška kmetija in osmica Jakomin:
Osmica je primorska posebnost, ki kmetom vinogradnikom omogoča, da na svoji domačiji ponudijo lastno vino in domače jedi. Osmico lahko preprosto imenujemo gostoljubna domačija, kot se radi poimenujejo sami osmičarji. Osmica je domač praznik za kmetijo.
Po pisnih virih pravica do osmice oziroma začasnega točenja vina na domu izhaja še iz časov nemškega cesarja Karla Velikega (1519–1555). Tako je bilo tudi v času vladanja cesarice Marije Terezije (1717–1780) in avstrijskega cesarja Jožefa II. Leta 1784 pa je bil izdan dekret, ki je vinogradnikom oziroma kmetom dovoljeval osemdnevni rok za točenje vina na domu. Po tem dekretu so vinogradniki lahko iz svojih vinskih kleti, brez plačila davščin neposredno ponujali vinske presežke iz preteklega leta, kar jim je bil pomemben vir zaslužka, hkrati pa jim je to omogočilo, da so izpraznili vinske sode in jih pravočasno pripravili za novo trgatev. Od »osem« dnevnega roka in trajanja prodaje brez davščin, izvira tudi ime OSMICA. Dandanes osmice trajajo deset dni, kmetije pa jih lahko organizirajo dva krat letno.
Za dobrodošlico ob prihodu nas je pričakal harmonikar Marijo, prijazni dekleti pa sta postregli z dobrimi domačimi žganimi pijačami kot so »luigia« in »žižole« imajo pa še višnjevec, ruda, koromač, smrekovec, brinjevec, … Kot je za vse osmice značilno smo bili postreženi s klasičnim kosilom. Pričeli smo s koruzno mineštro, z»bobići« – to je jed šavrinske kuhinje, skuhano po navodilih none. Za glavno jed smo dobili kislo zelje, klobase in »ombolo«. Prilegel se je tudi pražen krompir in polenta. Ob hrani smo popili kozarček ali dva dobrega refoška. Seveda smo nazdravili tudi našemu Martinu, ki na Sv. Martina goduje in slavi rojstni dan. Dobro razpoloženi smo se vrnili nazaj domov. Izletniška kmetija in osmica Jakomin, Kontakt: M: 041 508 564:
Naš dan je zabeležil g. Jože Poje in si ga v obliki foto albuma lahko tudi ogledate:
Martinovanje Socerb – Hrastovlje – Kubed 2016
Pripravil: Janez Gomzi
Ljubljana, 20.11.2016
