19. marec 2026: EKSKURZIJA V KAMNIK

Članice in člani ljubljanske sekcije DU MO smo se 19. 3. 2026 odpravili na spoznavanje Kamnika. Preverili smo, če Kamnik zares velja za eno najlepših in najstarejših srednjeveških mest v Sloveniji. Na raziskovanje Kamnika smo se odpravili iz parka med glavno avtobusno postajo in Kamniško Bistrico. Tam smo se srečali z vodnico Tanjo Drovenik Čalič, ki nam je doživeto predstavila Kamnik in njegovo zgodovine, anekdote, zanimivosti, značilnosti in posebnosti.

V parku ima od leta 2023 osrednje mesto mamut. Gre za skulpturo v naravni velikosti, ki jo je leta 2008 izdelal kamniški kipar Miha Kač in meri dobre štiri metre v višino, šest metrov v dolžino in tri metre v širino. Izdelava bronastega odlitka, ki tehta dve toni in pol, je bila zaupana livarni umetnin Romana Kamška na Gori pri Komendi. Skulptura mamuta temelji na okostju, ki so ga leta 1938 našli v bližnjih Nevljah in velja za eno najbolje ohranjenih mamutovih okostij v Evropi. Kamniški umetnik Miha Kač je okostje, ki ga hrani Prirodoslovni muzej v Ljubljani, preučil in pripravil kalup v naravni velikosti. Gre torej za izjemno arheološko dediščino, ki jo bo Občina Kamnik poskušala približati prebivalcem in drugim obiskovalcem, tudi turistom, ki prihajajo v Kamnik z avtobusom. Iz parka, nas je vodnica po ozkih ulicah, gasah, popeljala na raziskovanje Kamnika. Po ozkem Šlajkarjevem prehodu smo se napotili proti spomeniku Rudolfa Maistra. Ustavili smo se na Tomšičevi ulici, kjer smo se poučili o nastanku in zgodovini Kamnika. Spomenik Rudolfu Maistru je javni spomenik, ki stoji na Trgu talcev v samem središču mesta Kamnik. Celopostavni kip je prvi na slovenskem in je posvečen generalu Rudolfu Maistru-Vojanovu, vojaku, zazrtemu v prihodnost, z zvitkom v desnici, pesniku in vizionarju. Leta 1970 ga je izdelal akademski kipar Anton Sigulin. Rudolf Maister–Vojanov se je rodil 29. marca 1874 na Šutni 16 v Kamniku. Kip je postavljen v zahvalo za njegove zasluge v boju za severno mejo 1918-1919.

Po ogledu spomenika smo preko Trga talcev nadaljevali ogled Kamnika pri cerkvi sv. Jakoba in pri frančiškanskem samostanu. V Frančiščkanskem samostanu, zgrajenem ob koncu 15. stoletja ob nekdanji gotski cerkvi Sv. Jakoba, je Kapela božjega groba. Kapela božjega groba je eno od zadnjih Plečnikovih del. Kapela v hodniku prezbiterija redovne cerkve je bila dokončana leta 1954. Kovinske lučke na stropu ustvarjajo videz zvezdnega neba. Tramovi na stropu oltarnega dela nakazujejo hlev oziroma Kristusove jasli, monolitni tabernakelj simbolizira Kristusov skalni grob. V kapeli je polno simbolike, kakršno lahko doda samo Jože Plečnik. Ogledali smo si tudi cerkev sv. Jakoba in se mimo Lectarjeve hiše sprehodili na Glavni Trg.

Lectarjeva hiša. Lectarjevi, kakor se je tudi reklo družini Stele, se že več rodov ukvarjajo z izdelavo sveč in lectovih kruhkov. Delujejo v eni od najstarejših kamniških hiš z ohranjeno črno kuhinjo. Tu je tudi spominska družinska soba, za katero je načrte pripravil Jože Plečnik. Oprema je izdelana iz lesa in bogato dekorirana z reliefno ornamentiko. Prijateljevanje med arhitektom in svečarji je porodilo tudi idejo o krašenju sveč z odlitki voska iz kalupov za lectove kruhke. Steletovi še danes hranijo tudi načrte za krašenje sveč z barvastimi vzorci in napisi. Pri njih lahko kupite Plečnikove sveče.

Jože Plečnik je načrt za ureditev Glavnega trga v Kamniku in za preoblikovanje fasad izdelal leta 1953. Glavno fasado stavbe, ki gleda na Maistrovo ulico, odlikuje uporaba tehnike fugirnih kamnov. Pred stavbo je Plečnik načrtoval stebrno lopo, pod njo pa stenski vodnjak. Projekt je dokončal arhitekt Anton Bitenc. Oblikoval je vodnjak z dvema okroglima koritoma in s stebrom, na katerem so prepoznavni elementi Kamnika. Živalska koža simbolizira usnjarsko obrt, zobnik kovinarsko industrijo, nakovalo spominja na kovaštvo, tu pa je tudi znamenita kamniška majolika. Ogled smo nadaljevali s sprehodom proti Šutni.

Šutna je srednjeveška naselbina južno od kamniškega Malega gradu je kot predmestje Kamnika prvič omenjena v 13. stoletju. Tedaj je bila na robu mestnega obzidja, danes pa je najlepši del mestnega jedra. Krasijo jo značilni izveski in druga obrtna znamenja. Šutna se zaključi s Samčevim prehodom, kjer je bil do leta 1882 klanec, ki ga je dal tedanji župan znižati. Stena prehoda je kulisa za občasne prireditve. Pred vzponom na Mali grad in do kapelice sv. Egidija, smo si nekoliko opomogli Pod Malim Gradom. Nato je sledil vzpon na Mali grad. Mali grad – 383 m, je skalna vzpetina nad starim srednjeveškim jedrom Kamnika. Na griču stojita romanska kapela sv. Egidija in razvaline gradu. Od tu je lep razgled proti Kamniško-savinjskim Alpam in Veliki planini na eni in proti Ljubljani na drugi strani. Arheološke najdbe kažejo, da je imel hrib pomembno vlogo že v predrimski dobi, ko je bilo tam obredni prostor. Najzgodnejša znana omemba Malega gradu sega v leto 1202, vendar verjamejo, da njegov izvor sega v 11. stoletje. Mali grad je povezan s slavno legendo o lepi Veroniki in njeni tragični usodi. Edini ohranjeni del gradu je njegova romanska kapela, obdana z grajskimi ruševinami. Kapela velja za enega najstarejših in najpomembnejših romanskih spomenikov v Sloveniji in Evropi. V notranjosti kapele so ostanki gotskih in baročnih fresk. Danes je grad v razvalinah, romanska grajska kapela pa je dobro ohranjena. Vidni so še ostanki posameznih obrambnih zidov, in pa delno popravljeni in na novo pokrit obrambni stolp. Izkopani ostanki kažejo na romanske sestavine gradu.

Ogled Kamnika smo nadaljevali proti rojstni hiši Rudolfa Maistra mimo župnijske cerkve sv. Marije brezmadežne na Šutni. Zgrajena je bila leta 1734 na mestu prejšnjih cerkva, ima ločen gotski zvonik iz poznega srednjega veka. Župnijsko cerkev je dal zgraditi takratni duhovnik Maksimilijan Leopold Rasp. Načrte za izgradnjo je izdelal arhitekt Gregor Maček, poslikavo prezbiterija pa je naredil najboljši baročni freskant Franc Jelovšek. Jože Plečnik je stari krstilnici v cerkvi vdihnil novo podobo. Načrte za prenovo je po arhitektovih zamislih naredila Plečnikova učenka Erna Tomšič.

Rojstna hiša Rudolfa Majstra-Vojanova. Rudolf Maister-Vojanov (29. 3. 1874 – 26. 6. 1934) je bil slovenski general, domoljub, pesnik in bibliofil. Življenjsko zgodbo generala, ki je imel ob koncu 1. svetovne vojne odločilno vlogo pri oblikovanju novih meja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na fasadi hiše je spominska plošča iz podpeškega kamna, ki jo je oblikoval Jože Plečnik. Ploščo so odkrili leta 1938. Med II. svetovno vojno so domačini ploščo skrili pred okupatorji in jo po vojni namestili nazaj. Tik pred glavnim vhodom stoji visoka generalova silhueta. V obnovljeni Maistrovi rojstni hiši je bil 23. 11. 2013 odprt muzej s stalno razstavo in razgibano zgodbo o Maistrovem življenju in delu. Vsebino dopolnjujejo tudi občasne razstave, kulturni dogodki in Maistrovi večeri, kjer sodelujejo različni predavatelji, dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, kjer na generala spominja njegov doprsni kip. Kamnik je tesno povezan s svojim slavnim rojakom, o tem namreč govorijo listina častnega meščana iz leta 1924, Maistrov most čez Kamniško Bistrico iz leta 1999, Maistrova ulica tik za njim, že omenjen generalov spomenik na Grabnu iz leta 1970, avtorja Antona Sigulina, ki je njegov prvi javni spomenik na Slovenskem. Ob njem je bife Pr’ Maistru, v katerem se lahko odžejate celo z generalovim pivom. Glas o slavnem možu izpod kamniških planin, ki je Slovencem obranil meje, širi tudi Društvo General Maister Kamnik. Na generalov rojstni dan, 29. marca 1874, ki je od leta 1995 občinski praznik, ter na državni praznik, dan Rudolfa Maistra, 23. novembra, pa se Kamničani svojega rojaka spomnijo na različnih slovesnostih.

Po ogledu Kamnika smo se odpravili na zasluženo kosilo v Zgornji Tuhinj 29, kjer smo v »Okrepčevalnici pri Mežnarju«, dobili odlično, tradicionalno kosilo. Tam nudijo pester izbor kulinaričnih užitkov, ki združujejo tradicionalne slovenske jedi. Njihova kuhinja je znana po okusnih in domačih jedeh, ki zadovoljijo vsako brbončico. V prijetni družbi smo še malo poklepetali in se zadovoljni vrnili v Ljubljano.

Kontakt: “Okrepčevalnica pri Mežnarju”; Janez Ilovar; M: 041 280 224; E: jilovar@gmail.com;

Viri: Kamnik na Wikipediji;

Fotografije: Jožef Poje, svetovni splet in osebni arhiv;

Foto-album: g. Jožef Poje;

Povezava do foto albuma: Ekskurzija v Kamnik, 19. 3. 2026;

Pripravil: Janez Gomzi

Ljubljana, 20. 3. 2026