20. oktober 2022: CELJE (»mesto grofov« – »knežje mesto«) IN STARI GRAD CELJE
V četrtek, 20. 10. 2022 smo se članice in člani Ljubljanske sekcije DU MO preko Trojan odpravili v Celje. Spoznali smo mesto Celje, njegovo zgodovino, se sprehodili po mestu in si ogledali Stari grad Celje. V sproščenem vzdušju smo si vzeli čas zase, se izobraževali, družili, poklepetali, … naše spoznavanje Celja smo nadaljevali ob kosilu v odlični Gostilni pri Kmetec v bližini celjskega gradu in ni nam žal.
Po prihodu v Celje nas je na Krekovem trgu pričakal vodič, g. Niko Korenjak, ki nam je vešče predstavil Celje in nas popeljal skozi njegovo zgodovino. Sprehodili smo se po Celju: »mestu grofov«, »knežjem mestu«, ki že od nekdaj leži na križišču pomembnih poti. Tu se skriva zakladnica zgodovine iz obdobja antične Celeie in vznemirljivega srednjega veka. Na sprehodu skozi staro mestno jedro nam je g. Niko Korenjak navdušeno pripovedoval o zgodovini, razvoju in rasti Celja ter o njegovih zanimivostih. Popeljal nas je mimo številnih znamenitosti, od fotografskega ateljeja Pelikan, dediščine antične Celeie, srednjeveškega Celja, do današnjih dni. Ogled Celja smo zaključili pri kipu znane Celjanke Alme Maksimiljane Karlin (1889-1950), ki je bila svetovna popotnica, pisateljica, ljubiteljska raziskovalka, poliglotka in svetovljanka. Čeprav je bila Slovenka, so jo vzgojili kot Nemko. Med letoma 1919-1927 je sama prepotovala svet. Potovala je neprekinjeno osem let in se po poti preživljala z lastnim delom, o čemer je v nemščini napisala trilogijo. Narava njenega potovanja jo umešča med največje popotnike vseh časov. Žal je usoda hotela, da ji je povojna oblast, kljub temu, da je bila v partizanih, odvzela premoženje. V revščini in za hudo boleznijo je umrla 1950, pokopana pa je v prelepi vasici Svetina nad Štorami, kjer je na razgledni vzpetini nad vasjo tudi Almin dom na Svetini (772 m).
Celje, »mesto grofov« ali »knežje mesto«, je mesto na Štajerskem in je sedež mestne občine Celje, upravne enote ter središče Savinjske statistične regije. S skoraj 40.000 prebivalci je četrto največje slovensko mesto, primerljivo s tretjim največjim mestom, Kranjem. Mestna občina Celje šteje okoli 50.000 prebivalcev, mesto z okolico pa preko 70.000. Celje leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini oz. Celjski kotlini. Srednja nadmorska višina mesta je 241 m.
V Celju ima sedež eno izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji, rimskokatoliška škofija (od 2006), Slovensko ljudsko gledališče, regionalne Splošna bolnišnica z urgentnim centrom, osrednja knjižnica, Pokrajinski muzej, Muzej novejše zgodovine, Zgodovinski arhiv, Hiša kulture Celje ter več galerij. V Celju je sedež založbe Mohorjeva družba, za umetnostni razvoj mesta pa skrbi Zavod Celeia.
Celje je tudi pomembno sejemsko in prireditveno mesto, ki vsako leto gosti Mednarodni obrtni sejem. Mesto ima več gimnazij, srednjih, višjih in visokih šol, Regijsko višje in visokošolsko središče ter enega največjih šolskih centrov v Sloveniji. V Celju ima sedež tudi Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), ustanovljena 1993, od 1994 pa še TECOS, Razvojni center orodjarstva Slovenije. V Celju je močno razvit šport, saj je tradicionalno najpomembnejše atletsko središče v Sloveniji s prvim samostojnim atletskim klubom in lastnim stadionom, v športni Dvorani Zlatorog pa domuje Rokometni klub Celje.
Po sprehodu po Celju smo se odpravili še na Celjski grad (tudi: »Celjski zgornji grad« in/ali »Stari grad Celje«). Stari grad Celje je največja Celjska znamenitost. Leži na triadni vzpetini ob jugovzhodnem robu Celja, kjer reka Savinja v okljuku zavije v laško dolino. Stari grad Celje je na 407 m nadmorske višine, torej 166 m nad Celjem. V svojem času je predstavljal največjo utrdbo na slovenskem ozemlju. Prvič se omenja leta 1322 in je bil sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb – tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu, ki so zdaj tudi del slovenskega grba. Stari grad Celje je največji slovenski srednjeveški grad, utrdba na vrhu hriba in že od daleč nadzira prometne poti proti središču Celja. Zelo lepa razgledna točka je 23 m visok Friderikov stolp na katerega vodi preko 180 stopnic. Z vrha stolpa pa se ponujajo enkratni razgledi na mesto Celje in okolico. Prvi temelji Starega gradu Celje so stali že v drugi polovici 12. stoletja. Stari grad Celje je najbolj znan kot dom Celjskih grofov, najvplivnejše vladarske dinastije na Slovenskem.
Začetki dinastije grofov Celjskih segajo v čas žovneške gospode z gradu Žovnek v Spodnji Savinjski dolini. Žovneški so po izumrtju grofov Vovbrških pridobili njihovo posest vključno s Starim gradom. Friderik Žovneški se je z družino preselil v Celje in v tem času posodobil in utrdil grajsko poslopje v udobnejšo bivalno rezidenco. Kmalu za tem, leta 1341, je bil povzdignjen v grofa Celjskega, kar predstavlja začetek dinastije grofov Celjskih. Iz tega obdobja izhaja tudi današnji grb mesta Celje – tri zlate zvezde na modrem polju. Grad se je nato postopoma širil. Okoli leta 1400 sta bila na vzpetini zgrajena še štirinadstropni obrambni stolp, imenovan Friderikov stolp, ter obrambno obzidje, ki sta se ohranila vse do danes.
Najvišji vzpon so Celjski dosegli v času vladanja Hermana II. Celjskega. V želji, da bi se rešili izpod nadoblasti Habsburžanov, se je Herman II. pričel povezovati z ambicioznim ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim in ga v veliki bitki pri Nikopolju rešil iz turških rok. V zahvalo za rešitev se je Sigismund kasneje poročil s Hermanovo najmlajšo hčerko Barbaro, ki je s poroko postala ogrska, kasneje pa tudi nemška in češka kraljica. Njena svobodomiselnost, verska toleranca, predvsem pa zanimanje za alkimijo in astrologijo so burili duhove še mnoga leta po njeni smrti. Njena vnukinja, Elizabeta Habsburška, se je poročila s poljskim kraljem, s katerim sta imela kar 13 otrok, od katerih jih je deset tudi preživelo.
V času vladanja Hermana II. Celjskega, ki je bi najmočnejši in najvplivnejši vladar celjske rodbine, so se grofje uspešno vključevali v evropski politični vrh in se povezovali z najpomembnejšimi plemiškimi rodbinami tistega časa. Sigismund Luksemburški je leta 1436 v državne kneze povzdignil dva predstavnika celjske rodbine – Friderika II. in Ulrika II. Friderik II. je bil najstarejši sin Hermana II. in tako določen za njegovo nasledstvo. V zgodovini Celjskih je znan po nesrečni ljubezni z Veroniko Deseniško. Zaradi političnih ambicij ga je oče poročil z Elizabeto Frankopansko, s katero pa Friderik ni bil srečen. Ko so Elizabeto našli umorjeno, je imel prosto pot, da se poroči z ljubljeno Veroniko, s čimer pa je omadeževal ugled dinastije. Oče ga je za kazen zaprl v 23 m visok obrambni stolp, Veroniko pa naročil umoriti. Kasneje je moral sina Friderika II. zaradi nasledstva izpustiti in dinastija Celjskih je nadaljevala z vzpenjanjem po družbeni, gospodarski in politični moči vse do povzdignjenja v državne kneze. To je prineslo spor s Habsburžani, s katerimi so kasneje sklenili mirovni sporazum in obojestransko dedno pogodbo, na podlagi katere so, po izumrtju rodbine Celjskih, Habsburžani nasledili vsa celjska posestva v rimsko-nemškem cesarstvu. Rodbina Celjskih je izumrla leta 1456, ko so pri Beogradu umorili zadnjega moškega potomca, Ulrika II. Celjskega. Spomine na preteklost ohranjajo vznemirljive legende, razstave in interaktivna doživetja.
Vodič, g. Niko Korenjak nam je povedal veliko stvari o lastništvu in dogajanjih na gradu, o Barbari Celjski, hčeri Hermana II. Celjskega, ki je bila najvišje kronana glava v slovenski zgodovini. Slišali smo za usodno ljubezensko zgodbo med Friderikom II. in Veroniko Deseniško, ki velja za eno najbolj strastnih in tragičnih v slovenski zgodovini. O takratnih dogajanjih kroži veliko legend, ki so »žive« še danes.
LEGENDA: KAKO JE FRIDERIK PREŽIVEL JEČO V STOLPU
»Friderik II., sin mogočnega grofa Hermana II, je neke noči spravil s sveta svojo prvo in zakonito ženo Elizabeto Frankopanko in se proti očetovi volji tajno poročil z Veroniko Deseniško. Zaradi tega je Herman II. sina zaprl v glavni stolp, Veroniko pa dal utopiti. Legenda pravi, da je Friderika rešil gotove smrti zvesti neki oproda, ki je skopal podzemeljski dohod, skozi katerega je Frideriku prinašal hrano. V preteklem stoletju se je ta rov baje še dobro videl, širok pa je bil toliko, da je mogel skozenj splezati odrasel moški, …«
LEGENDA: O ČRNEM VRANU
»Preden je šel grof Ulrik v boj, je videla njegova visoka gospa črnega vrana. Grofa je svarila: “Ne hodi z doma, videla sem črnega vrana, to pomeni nesrečo!” Vendar je Ulrik ni maral poslušati in je šel. Med bojem v Beogradu pa je zagledal istega vrana, ki ga je poprej videla njegova gospa. Ko ga je opazoval, ga je eden izmed sovražnikov zabodel. Tako je grof Ulrik žalostno končal«.
Danes je Stari grad Celje nekoliko prenovljen, dobil je sodoben Turistično informacijski center in Kavarno Veronika. Postal je zanimiva turistična točka, z enkratnim razgledom na mesto in okolico. Stari grad Celje je vsako zadnjo soboto v avgustu prizorišče tradicionalne srednjeveške prireditve »Dežela Celjska vabi«, v poletnih mesecih pa se na njem odvija bogat program. Poleti se vsak konec tedna odvijajo programi Žive zgodovine s kulturno-zgodovinskimi društvi iz vse Slovenije. Grajsko dvorišče je najbolj živahno v času poletnega srednjeveškega vikenda in Festivala Celjski grad, ko oder zažari ob nastopih gostujočih glasbenih zvezd in muzikala Veronika Deseniška.
Po ogledu gradu smo se zahvalili g. Niku Korenjaku za zelo profesionalno vodenje po Celju in Starem gradu Celje.
Naše druženje smo nadaljevali v Gostilni pri Kmetec, nedaleč od Starega gradu Celje. Ne bi bilo prav, če ne bi pohvalili chefa, g. Danijela Krivca in njegove ekipe, ki nas je zelo prisrčno in domače sprejela. V prijetnem »domačem« okolju smo se počutili odlično. Z nami so ravnali kot s pravimi »Celjskimi grofi« in nam postregli odlično kosilo, polno domačih okusov. Prav vsaka jed je imela svoj pridih. Chef, g. Danijel Krivec s sodelavci se je pri ustvarjanju domačnosti in jedi potrudil tako, da je bilo čutiti, videti in okusiti, da gre za odličnega gostitelja. Njemu osebno in vsej njegovi ekipi želimo še veliko uspehov. Srečno!
Kontakt: Gostilna pri Kmetec, Zagrad 140a, 3000 Celje; T: 03 5 442 555; M: 041 333 831;
E: info@gostilna-kmetec.si;
Viri:
Celje v Wikipediji;
Celjski stari grad;
Stari grad – zgodovina;
Zloženka Alma Karlin;
Gostilna Kmetec;
Fotografije: Janez Gomzi in svetovni splet;
Fotoalbum: g. Jožef Poje; Celje z okolico, 20. 10. 2022;
Pripravil: Janez Gomzi Ljubljana, 21. 10. 2022
