24. maj 2018: Botanični vrt Univerze v Ljubljani
V četrtek, 24. 5. 2018 smo si članice in člani ljubljanske in gorenjske sekcije DU MO ogledali Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Zbrali smo se pred Botaničnim vrtom v Ljubljani in ob 10:00 pričeli z vodenim ogledom. Seznanili smo se z zanimivo in bogato zgodovino ter vsebino Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
Kratko zgodovino je zapisal g. Jože Bavcon. Botanični vrt Univerze v Ljubljani na današnjem mestu deluje že vse od 1810. V času Ilirskih provinc (1809-1813), je bil ustanovljen kot »Vrt domovinske flore« v okviru »Visoke šole« (École Centrale). Zasnoval ga je Franc Hladnik (1773-1844), ki je bil njegov prvi ravnatelj in predavatelj za naravoslovje in botaniko na šoli. Prvotno je vrt meril 33 arov (919 klafter), imel je letno dotacijo 1000 frankov in sistemizirano mesto vrtnarja s 500 franki letne plače. Hladnik v pismu rektorju visokih šol, 27. 12. 1810 navaja, da je bilo v septembru 1810 posajenih 447 linnéjevskih vrst. V inventarnem spisku za leto 1812 pa navaja že 766 domačih vrst, ki rastejo v vrtu. Hladniku in njegovemu poznanstvu z avstrijskimi botaniki gre zahvala, da se je po obnovi avstrijske oblasti vrt ohranil. Po letu 1822 so ga povečali za približno 16 arov in ogradili. Hladnik je v vrtu deloval do leta 1834, ko je vodstvo prevzel J. N. Biatzovsky. V tem času so vrt zopet povečali. Od leta 1850 do 1867 je vrt vodil Hladnikov učenec Andrej Fleischmann (1804-1867). Leta 1843 je izšlo njegovo delo »Pregled kranjske flore« (Übersicht der Flora Krains). V letu 1889 je Alfonz Paulin (1853-1942), ki je vodstvo vrta prevzel le tri leta prej, začel izdajati »Seznam semen« (Index seminum). Na osnovi tega seznama je v letu 1892 navezal stike z 78 vrtovi po Evropi. V letih 1901 do 1936 je izhajala njegova znamenita herbarijska »Zbirka kranjske flore« (Flora exsiccata Carniolica).
Po ustanovitvi Ljubljanske univerze 1919, je vrt 1920 prišel pod njeno okrilje, kjer deluje še danes v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. Po drugi svetovni vojni, je vrt 1946 v času vodstva Jožeta Lazarja, doživel povečanje na 2,35 ha in 1955 dobil prvi rastlinjak. Njegovo delo je nadaljeval Vinko Strgar (1967 –1992). Zaradi širitve ceste se je površina vrta pozneje zmanjšala na 2 ha. Prišlo je do odločitev o ureditvi novega vrta v okviru Biološkega središča pod Rožnikom, nasproti živalskega vrta, ki pa žal še vedno ni uresničena. Z letom 1991 je bil obstoječi vrt zavarovan kot spomenik oblikovane narave na lokalni ravni, leta 2008 pa je dobil status spomenika državnega pomena.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani velja za najstarejši botanični vrt v jugovzhodnem delu Evrope. Kljub temu, da se je v vsej 200 letni zgodovini vsake toliko časa pojavi zamisel za selitev vrta na primernejšo lokacijo, vedno je to nekje v Tivoliju, do tega ni prišlo. Botanični vrt je svojo 200 letnico dočakal tam, kjer so leta 1810 zasadili prve rastline. Kljub temu pa je simbolično v Tivoli prišel ob koncu leta 2009, ko je Mestna občina Ljubljana rastlinjak nekdanje mestne vrtnarije namenila rastlinam iz botaničnega vrta, ki so tam od tedaj na ogled.
Prijazna in strokovno podkovana vodička nam je predstavila botanični vrt, ki smo si ga z zanimanjem ogledali. Videli smo zunanji del vrta, skalnjak, rastlinski sistem, sprehodili smo se skozi tropski rastlinjak, si ogledali čebelnjak in stari rastlinjak, … V botaničnem vrtu je dane skoraj 4000 različnih rastlin. Ugotovili smo, da marsikdo ne pozna bisera, ki nam je v Ljubljani na dosegu roke. Zelo lep kraj, da kadarkoli na obisk, kavico, čaj ali klepet pripeljemo svoje znance ali vnuke, ter jim predstavimo delček naše bogate kulturne dediščine. Po ogledu Botaničnega vrta smo si malo oddahnili, si ogledali pristan na Špici in se okrepčali v bližnjem lokalčku. Ob 13.00 smo šli na kosilo v šolsko jedilnico nasproti Botaničnega vrta.
Internet: BOTANIČNI VRT UNIVERZE V LJUBLJANI, USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
Besedilo in slike: Janez Gomzi
Ljubljana, 11. 7. 2018
