Dogovor je bil, da »traso ob žici« razdelimo na približno enake dele cca 7 do 8 km dolge ture. Letos, 8. maja 2024 smo se odpravili na 2. turo. Sestali smo se kar na vlaku Jesenice – Ljubljana. Sicer majhna zasedba, ampak zato vztrajna in vroča. Izstopna postaja je bila tokrat Ljubljana Šiška. V Tivoliju smo vstopili na mestni avtobus za Dolgi most, kjer smo lansko leto končali 1. turo. Tu nas je že čakala kolegica iz Kamnika. Popili smo jutranjo kavo in ob rahlem dežju, z dežniki v rokah, stopili na Pot ob žici. Na desni strani kanal Mali Graben, na levi naselje Murgle, po poti pa redki sprehajalci, smo mi v lahkem koraku uživali v naravi in ob pogledih na živalski svet. Opazovali smo nutrije, videli raco Veliki žagar, kako se je potapljala in počasi drsela po vodi od nas, race Mlakarice, pretežno samce, saj samice v tem času varujejo in učijo male račke.
Nekje na polovici poti smo se ustavili za malico in posijalo je sonce. Navdušeni nad vremenom smo nadaljevali do Livade, prečkali reko Ljubljanico, hodili nekaj časa ob Ljubljanici in zavili na Ižansko cesto. Prečkali smo Ižansko cesto in zavili proti novi Jurčičevi soseski in na Jurčičevi cesti tudi končali 2. turo. Od tu bomo naslednje leto nadaljevali 3. turo.
Prehodili smo približno 7,5 km v 2. urah in 45 minut ob dveh postankih. Na Jurčičevi cesti na Rudniku smo vstopili na mestni avtobus, se peljali do Bavarskega dvora, kjer smo izstopili in odšli do ljubljanske železniške postaje ter se z vlakom odpeljali proti domu. Imeli smo se odlično. Spoznali smo še en del Ljubljane in zaključili z obljubo, da naslednje leto nadaljujemo z »našo traso ob žici«.
