Ponoči me je prebudil močan dež. “Upam, da se bo do jutra zlilo”, sem pomislila. “Da nam ne bo preprečilo ogleda Škofje Loke, kot je bilo načrtovano”: Ko smo se ob 09.00 uri zbrali na glavnem parkirišču, je že sijalo sonce. Turistična vodička nas je popeljala po srednjeveškem mestu Škofja Loka, ki ima pisano in bogato zgodovino. Zgrajeno je bilo na sotočju Poljanske in Selške Sore. Stari del mesta stoji na rečnih terasah in obsega Mestni in Spodnji trg. Nad mestom se dviga Loški grad, katerega zgodovina sega v trinajsto stoletje. Zgodovina Škofje Loke se prične leta 973, ko je cesar Oton II daroval loško ozemlje škofu Abrahamu iz Freisinga na Bavarskem. Ker se je posest nahajala na pomembnem križišču, so škofje tu ustanovili svoje upravno in gospodarsko središče.
Škofja loka pa je bila bogata tudi s trgovci in obrtniki (tovarna Šešir, LTH, Odeja).
Zanimivost loškega grba je podoba temnopoltega moškega s krono. V mestni grb je prišel neposredno iz grba Freisinških škofov, kjer je že od srednjega veka. Seveda so imeli opravka tudi s Turki in še mnogo zgodb nam je povedala vodička, dotaknili pa smo se tudi novejše zgodovine, zgradbe, kjer je bili štab teritorialne obrambe med osamosvojitveno vojno.
Polni zanimivih vtisov in zgodb smo se odpravili na malico v bližnje gostišče.
