EKSKURZIJA SEKCIJE V BELO KRAJINO

Na prelep deževni dan smo člani sekcije Dolenjska in Bela krajina uresničili že dolgo načrtovano ekskurzijo. Prvotno načrtovani datum je izpadel zaradi okvare avtobusa, ponovitev pa je bila uspešna.

V sredo, 26. 11. 2025 smo uspeli ob natančno določenem času – brez zamudnikov – začeti s strokovnim potovanjem v Belo krajino.

Prvi postanek »na vratih« te pokrajine pri Badovincu smo izrabili za seznanitev s pasošem in vinojeto ob poskušnji karampampulija. Pasoš in vinojeta sta domislici Tonija Gašperiča. S pasošem lahko obiščeš pomembne točke v celotni pokrajini in po izpolnitvi vseh rubrik v njem si deležen ustrezne počastitve na vstopni točki. Vinojeta pa ti omogoča 50 %-ni popust na vseh brezplačnih parkiriščih v Beli krajini. Karampampuli pa je tradicionalni liker, za katerega recept bi pač morale »padati glave«, če bi ga izdali.

Zaradi vzdrževalnih del na električnem omrežju smo načrtovano pot v Radovico odpovedali in se najprej ustavili v Belokranjskem muzeju v metliškem gradu. Ob zelo kvalitetnem vodenju smo se seznanili z življenjem v Beli krajini od pradavnine do danes.

Prilagoditev programa nas je vodila naprej v Podzemelj v Gostišče Veselič. Tam pa nas je z obiskom počastila huda učiteljica Darja, ki nas je popeljala v leto 1950 v drugi razred osnovne šole. Z natančnim spraševanjem je ugotovila naše znanje ter nam ob koncu izstavila poimenska IZPRIČEVALA.

Žal ni uspelo izdelati prav vsem, ker si mora učiteljica za naslednje leto zagotoviti dovolj učencev, da bo še imela službo.

Kosilo v gostišču je bilo prilagojeno starostni strukturi in vsebini ekskurzije – pravi pridih belokranjskega.

Načrtovani kratek postanek na Otoku pri spomeniku – letalu DC3 – se je po zaslugi našega člana Antona Šuklje spremenil v pravo predavanje. Predstavitev ne samo letala, temveč celotne problematike partizanskih letališč, dogajanja v Beli krajini , organizacije in izvedbe neposredne in globinske zaščite letališč in Bele krajine v celoti – skratka izjemna predstavitev, ki ji je sledila še obuditev otroškega spomina našega člana Zvonimirja Radkovič, ki je bil z materjo in sestro deležen zračnega transporta s tega letališča v Italijo leta 1944.

Ekskurzijo smo zaključili v Rosalnicah v Hiši dobrega kruha, kjer nam je gostiteljica Mojca ne samo postregla s pripravljeno pogačo in ostalimi pekovskimi izdelki, temveč nam je prikazala celoten postopek peke belokranjske pogače.

Polni vtisov, dobre volje in prijetno utrujeni smo zaključili potovanje na izhodiščni točki.

Zapisal: Bogdan Avbar